CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00062320
ZDSS-1 člen 63, 72, 75.. ZPIZ-2 člen 3.
pravica do starostne pokojnine - zavrženje tožbe - dokončna odločba zavoda kot procesna predpostavka za dopustnost vložitve tožbe
Pri zahtevi tožnice za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, ki bi jo tožnica lahko samostojno uveljavila v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožničina zahteva se nanaša na dejstvo, da zakon omogoča, da se poleg časa prebitega v obveznem zavarovanju, v zavarovalno dobo všteje tudi nekatera obdobja izven delovnega razmerja, ki jih zakon taksativno našteva. Kot pravilno izpostavlja toženec, bo lahko tožnica znižanje starosti zaradi skrbi za otroka uveljavljala v postopku, ki se bo začel na njeno zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, tj. v postopku dejanske upokojitve. Ob morebitnem nestrinjanju z odločbo toženca, bo imela tožnica na voljo vsa pravna sredstva.
Priznan status vojnega veterana od 15. 4. 1991 do 18. 7. 1991 na podlagi 6. odst. 2.a člena ZVV sam po sebi ne predstavlja relevantnega razloga za obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, čeprav je pritožnik kot pripadnik JLA po nalogu organov R Slovenije izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist R Slovenije. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem iz prvostopenjske sodbe, da v okoliščinah obravnavanega primera status vojnega veterana ni v nobeni povezavi z statusom časnika TO RS. Gre za dva različna statusa. Status vojnega veterana ne pogojuje odmere višje starostne pokojnine v nepravi obnovi postopka na način, kot neutemeljeno vztraja pritožnik.
ZPIZ-2 člen 13, 13/1, 16, 16/1, 22, 22/1, 22/3, 159, 159/1.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 8, 9, 10, 10/2.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovanje v tujini
V 7. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je določeno, da za obvezno zavarovanje zaposlenih oseb in oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, velja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere se delo oziroma samostojna dejavnost opravlja, če v 8. ali 9. členu tega sporazuma ni določeno drugače. Skladno z navedeno določbo je torej pri odločanju o lastnosti zavarovanca v Republiki Sloveniji potrebno uporabiti določbe zakonodaje, ki velja v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v tem primeru pravilno uporabila določbo prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, saj so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za vključitev tožnika v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji.
pravica do invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
Zgolj izpolnjevanje pogoja, določenega v 41. členu ZPIZ-2, še ne pomeni, da je tožnik upravičen do invalidske pokojnine. Izpolnjen mora biti tudi pogoj določen v 42. členu ZPIZ-2, torej mora biti dopolnjena pokojninska doba, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063845
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 72.. ZPIZ-2 člen 11, 171.. ZPP člen 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
procesna predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - nedovoljena tožba - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve - zavrženje tožbe
V zadevi ni izkazana procesna predpostavka, ki mora biti izkazana po določbah ZDSS-1 za vsebinsko obravnavo zadeve. To pa ne samo zato, ker gre za vtoževanje izplačila starostne pokojnine, ki ni niti priznana, ne odmerjena in o njej sploh ni bilo odločeno po predpisanem postopku, pač pa predvsem zato, ker ni procesne predpostavke za meritorno sojenje, zato je treba takšno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1 kot nedopustno zavreči.
pravica do vdovske pokojnine - preživljanje razvezanega zakonca
Tožnici ni uspelo dokazati, da ji je pokojni uživalec preživnino nakazoval na roke. Tožnica je namreč predložila le fakture za določene mesece, ne pa za celo sporno obdobje. Na fakture pa je kar sama pripisala, da določen znesek, ki naj bi ga prejela na roke, pomeni preživnino. Glede na navedeno sodišče prve stopnje blagajniških zapisov (faktur) utemeljeno ni štelo kot dokaz, da je bila preživnina tožnici plačevana na roke.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3.. ZPP člen 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 61, 62.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - ugotavljanje invalidnosti - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času.
pravica do invalidske pokojnine - III. kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Ni nobenega dvoma, da gre pri tožniku za stanje po artroskopiji na obeh ramenskih sklepih zaradi sindroma rotatornih manšet, ki nima za posledico popolne izgube delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Pri njem je še nadalje podana preostala delovna zmožnost, saj je poln delovni čas sposoben opravljati druga ustrezna del v okviru svojega poklica s stvarnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
ZPIZ-2 člen 126, 126/2, 183, 183/1.. ZDSS-1 člen 81, 81/3.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - neprava obnova postopka
V spornem primeru ni šlo za pridobitev novih pravic na podlagi spremenjene invalidnosti, temveč zgolj za razširitev stvarnih razbremenitev v okviru že priznane pravice do premestitve. Kljub temu, da delodajalec tožnici ni zagotovil drugega dela z dodatnimi razbremenitvami, pa tožnici tožena stranka ne bi smela ustaviti izplačevanja nadomestila za invalidnost.
ZUP člen 260, 260-1.. ZPIZ-2 člen 29, 42, 52, 52/1, 53, 183.
pravica do vdovske pokojnine - obnova postopka - neizpolnjevanje pogojev
Pogoji na strani umrlega zavarovanca, to je pokojnega tožničinega moža, niso bili izpolnjeni in tožnica kot vdova umrlega zavarovanca po prvem odstavku 52. člena ZPIZ-2 že samo iz tega razloga ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti namreč poleg pogojev na strani vdove (53. člen ZPIZ-2) izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega (52. člen ZPIZ-2), teh pa tožničin mož v konkretnem primeru ne izpolnjuje.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 94.. ZPP člen 8, 287, 287/2.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - izvedenec - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka. Res je tožnik v tožbi postavil zahtevek, da se ugotovi invalidnost s 24. 3. 2021, sodišče prve stopnje pa je na podlagi izvedenega dokaznega postopka presodilo, da je pri tožniku podana invalidnost od 8. 3. 2021 dalje (omenjeni datum izhaja tudi iz izreka dokončne odločbe tožene stranke z dne 1. 7. 2021). V tem primeru gre zgolj za ugotovitev pravno relevantnega dejstva, ki vpliva na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik namreč v tožbenem zahtevku izrecno ni uveljavljal od kdaj dalje naj se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, tako da v tem primeru sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063837
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 3, 3-1, 5.. ZPIZ-2 člen 2, 7, 7-45, 39a, 39a/1, 40a.
pravica do delne pokojnine - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovanje v tujini - neizpolnjevanje pogojev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk ali delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev za izvajanje zavarovanja. Na podlagi navedenega je edino logičen in pravilen zaključek, da zakon upravičenje do izplačila dela pokojnine iz 39.a člena ZPIZ-2 veže izključno na obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Ker tožnik ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji v času vložitve vloge in upravnega odločanja, ni izpolnjen pogoj za pridobitev izplačila dela pokojnine v višini 40 %.
Pritožba pravilno poudarja, da je ureditev glede izplačila 40 % starostne pokojnine posebna ureditev, ki je specifična za nacionalno zakonodajo in da dajatev iz 39.a člena ZPIZ-2 ne zapade pod stvarno veljavnost pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
Izvedenski organ je ugotovil, da je pri tožnici prisoten obsežen blodnjav sistem, uperjen v različne osebe, inštitucije in dogodke. Ker v svoje psihično stanje nima uvida, ni bila nikoli ustrezno zdravljena. Osebe z blodnjavo motnjo svoje stanje pogosto navzven prikrivajo, nezmožnost pa se vseeno odraža v vsakodnevnem življenju. Komisija je v izvedenskem mnenju zaključila, da gre pri tožnici za absolutno nezdravljeno psihozo s pretežno paranoidnimi elementi, da je nanašalna do delodajalca in nekritična do potrebe po zdravljenju. Prisotna je psihotična motnja, to je blodnjava motnja v sklopu katere se pojavlja tudi odklonilnost do zdravljenja. Psihično stanje ji ne omogoča izvajanja organiziranega pridobitnega dela.
V obravnavani zadevi se ni spremenila dolžina 6 let, 8 mesecev in 7 dni pokojninske dobe, ki jih je do smrti dopolnil pokojni zavarovanec. Kot je bilo tožnici temeljito pojasnjeno v vseh dosedanjih predsodnih in sodnih postopkih, ki so že pravnomočno zaključeni, bi moral pokojni mož do svoje smrti dopolniti najmanj 12 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Le če bi bili izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca, določeni v 52. členu ZPIZ-2, bi tožnica kot vdova lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bi hkrati tudi sama izpolnila pogoj predpisane starosti.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost - pravica do odmora in počitka - odmor med delovnim časom
Pravnega položaja delavca, ki dela krajši delovni čas iz naslova preostale delovne zmožnosti, ne moremo enačiti s pravnim položajem delavca, za katerega velja določilo 65. člena ZDR-1. Pri tožnici kot delovnemu invalidu se šteje, da ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, saj ji prispevek in nadomestilo za 4 ure iz naslova invalidnosti izplačuje ZPIZ. Tožnici tako pripada 30 minutni odmor.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - vzrok invalidnosti I. kategorije - poškodba pri delu - javni prevoz ali organiziran prevoz delodajalca
Zaradi nediskriminatorne obravnave je treba vprašanje organiziranega prevoza presojati glede na okoliščine vsakokratne dejavnosti delodajalca ter načina in kraja izvajanja dela. To še zlasti velja za delo gozdnih sekačev, ki se ne izvaja v urbanem okolju, v tovarniških prostorih, niti na lokaciji, dostopni po javni poti z avtobusom ali prevoznim sredstvom, ki bi ga izključno opravljal le delodajalec.
Vzrok invalidnosti I. kategorije je v okoliščinah tožnikovega primera zagotovo poškodba pri delu, zadobljena v prometni nesreči ob čelnem trčenju na poti z dela 3. 10. 2017, saj je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 2. alineje 1. odst. 66. člena ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 182, 182/2.. ZZVZZ člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 163, 163/3.
stranska intervencija - začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - denarno nadomestilo v breme zavoda
Tožena stranka je ugotovila, da je bil stranski intervenient v času od 15. 12. 2021 do 14. 2. 2022 za drugo ustrezno delo upoštevaje odločbo ZPIZ, začasno nezmožen, in sicer zaradi poškodbe izven dela.
Ker je bila stranskemu intervenientu priznana pravica do dela na drugem delu, mu s tem v zvezi pripada tudi pravica do delnega nadomestila, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Riziko izplačevanja tega nadomestila je prešel na ZPIZ, s tem da je izplačevanje tega nadomestila odvisno od ravnanja delodajalca, ki mora upoštevati tako odločbo ZPIZ-a kot tudi predpise, ki urejajo zaposlovanje invalidov.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061803
ZPIZ-2 člen 14, 14/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 13.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 14.. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 288, 288/2.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - opravljanje dela v tujini - načelo lojalnega sodelovanja
Zavarovanec s stalnim prebivališčem v Avstriji je v spornem obdobju delo opravljal tako v Sloveniji kot v Avstriji. Ker je v Avstriji opravljal tudi znaten del zaposlitvene dejavnosti (upoštevani so bili osebni prejemki zavarovanca v Avstriji, ki so približno enako visoki kot v Sloveniji), je imenovani nosilec, tj. avstrijski zavod za zdravstveno zavarovanje, odločil, da zavarovanec bistven del svoje dejavnosti opravlja v državi svojega prebivališča, tj. v Avstriji. ZZZS je toženca obvestil, da je odločitev avstrijskega zavoda dokončna.
V skladu z načelom enotne uporabe zakonodaje obrazec A1 označuje pravo socialne varnosti (ene) države, ki naj se uporabi za isto osebo v istem časovnem obdobju. Ker zavarovanec ne more biti hkrati zavarovan v dveh državah članicah, v obdobju v katerem je zavarovan v Republiki Avstriji, ne more biti vključen tudi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sodišče je argumentacijo usmerilo v bistveno ugotovitev izvedenke, da tožnica s priznanimi stvarnimi razbremenitvami ne potrebuje še časovne razbremenitve krajšega delovnega časa. Časovna razbremenitev kot taka ne more nadomestiti nujno potrebnih stvarnih razbremenitev. Kompenzacija, ki si jo želi tožnica iz praktičnih razlogov, ni dopustna. Le dosledno upoštevanje ustreznega dela je zagotovilo, da bo tožnica ustrezno delo zmogla opravljati v polnem delovnem času.
telesna okvara - pravica do invalidnine - prišteta doba - osebna okoliščina - razlaga zakonske določbe - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - delovno razmerje
Pri tožnikuje je bila ugotovljena 90 % skupna telesna okvara nastala 23. 5. 2019. S tem je prvi pogoj določen v 138. členu ZPIZ-2, kot ena izmed osebnih okoliščin v obliki telesne okvare najmanj v višini 70 %, podan. Drugi pogoj, to je obstoj obveznega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja ali drugega dela v času nastanka in nadaljnjega obstoja osebne okoliščine, torej od 23. 5. 2019 dalje, pa ni podan. Od 24. 6. 2018 dalje, to je še pred ugotovljenim nastankom 90 % telesne okvare zaradi bolezni, tožnik ni bil več in še vedno ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na nobeni podlagi.