URS člen 23, 23/1, 158.. OZ člen 9, 334.. SPZ člen 266.. ZFPPIPP-UPB8 člen 296, 296/5, 380.. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 44, 44/1, 194, 194/2, 194/4.. ZN člen 4.. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
nepremičninska izvršba - izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik - prenehanje glavnega dolžnika - prenehanje obveznosti - zastaranje - pretrganje zastaranja - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe - učinki pravnomočnosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine
Pravnomočnost sklepa o ustavitvi neuspešne izvršbe na določen predmet (nepremičnino) preprečuje, da bi se v enakih okoliščinah, ki so utemeljevale ustavitev, izvršba na isti predmet ponovno izvajala v istem ali v novem postopku. S takšno razlago se tudi preprečuje, da bi upnik zaobšel zakonsko omejitev poskusov prodaje s takojšnjo sprožitvijo novega izvršilnega postopka. Kar pa ne pomeni, da je upnik dokončno izčrpal svojo pravico do izvršbe. Izvršbo na isti predmet lahko upnik ponovno zahteva (v obstoječem ali novem postopku), ko nastopijo spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnine.
Zatrjevanje spremenjenih okoliščin sicer v prvi vrsti bremeni upnika, ki zahteva ponovno izvršbo na isto nepremičnino. Sodišče pa na procesno predpostavko pravnomočnosti pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri presoji obstoja navedene procesne ovire sodišče lahko sámo upošteva tudi okoliščine, ki so javno znane.
Javne podatke o razmerah na trgu nepremičnin redno objavlja Geodetska uprava RS.
ZIZ člen 24, 24/1.. ZGD-1 člen 623, 635, 635/2, 635/2-1.. SPZ člen 148.
izvršba na nepremičnini - oddelitev s prevzemom - konstitutivni učinek vpisa delitve v sodni register - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem - prenos terjatve na novega upnika - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravne posledice vpisa oddelitve s prevzemom v sodni register
1. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZIZ izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. V skladu z določbo 623. člena ZGD-1 se oddelitev s prevzemom opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na prevzemne družbe. Pri tem se na prevzemno družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega prevzemna družba postane univerzalni pravni naslednik. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v sodni register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu, s prenosom terjatve se je na novega upnika prenesla tudi hipoteka (148. člen SPZ). Vpis premoženjskih pravic na prevzemno družbo v zemljiški knjigi pa je le deklaratornega značaja. Vpis hipoteke v zemljiško knjigo nima oblikovalnega, ima pa publicitetni učinek, z vpisom se vzpostavi učinek hipoteke do tretjih, torej tudi do zemljiškoknjižnega lastnika. Upnik pa je z zatrjevanim prehodom hipoteke in navedbami v predlogu hkrati predlagal tudi spremembo zaznambe imetnika hipoteke.
SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1468.
priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - dokazna ocena
Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, in sicer da tožnik potem, ko je po smrti matere leta 1997 izvedel, da je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin F. Z., pravni prednik toženke, ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, na pravilnost materialnopravnega zaključka glede tožnikove dobre vere ne vpliva, saj je bil tožnik ves čas teka priposestvovalne dobe dobroveren, obdobje, ki ga izpostavlja pritožnica, pa se nanaša na obdobje po poteku priposestovalne dobe. Dobra vera mora biti podana v času teka priposestvovalne dobe, kar je bilo v postopku ugotovljeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Iz ocene poskusnega dela tožnika, izhaja, da je tožena stranka tožnikovo poskusno delo pravilno ocenila kot neuspešno opravljeno. Pritožbeno sodišče soglaša z mnenjem sodišča prve stopnje, da so bila pričakovanja tožene stranke v zvezi z delom na tako pomembnem delovnem mestu, kot je vodja prodaje in marketinga, utemeljeno visoka. Tako iz ocene komisije, kakor tudi iz izpovedi zaslišanih prič, izhajajo konkretne napake in pomanjkljivosti v zvezi z delom tožnika v času trajanja poskusnega dela. Te so se pokazale tudi v dveh preizkusih pred iztekom poskusne dobe, ki sta bila izvedena zato, da bi se dodatno preverilo, ali se je tožnik ustrezno usposobil za delo. Navedeno kaže na to, da je komisija za spremljanje poskusnega dela delo tožnika ustrezno in korektno spremljala in pravilno ocenila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog - neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Ker tožnica ni navedla ključa delitve stroškov upravljanja in stroškov storitev, ki jih je opravila sama, je tožbeni zahtevek glede teh stroškov pravilno zavrnjen.
Nastanek terjatve iz naslova stroškov obratovanja pa za toženca ni bil sporen, zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je ta izkazan. Enako velja glede višine te terjatve, kolikor je toženec ni konkretizirano prerekal.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 3.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste.
umik predloga za izvršbo - zavrženje ugovora - pravni interes za ugovor
Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Upnik je v odgovoru na pritožbo navajal, da ni prišlo do realizacije sklepa o izvršbi in da ni bilo poseženo na premoženje dolžnikov. Poleg tega, da bi bilo v okviru izvršbe prisilno poseženo na premoženje dolžnikov, tudi ni razvidno iz spisa. Ko je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek in ko v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala dolžnika konkretizirano navajati v čem bi jima vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008985
OZ člen 533, 533/1, 534, 557, 557/1, 558.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - pogodbeni namen - darilni namen - pogodbena volja - dokazno breme tožnika - kavza pogodbe - causa acguirendi - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - očitno nesorazmerje dajatev - skupni namen pogodbenikov - pomanjkljiva dokazna ocena - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Tipična kavza, ki ustreza pogodbi o dosmrtnem preživljanju, je causa acquirendi. Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oziroma osebnostnost razmerja ter aleatornost. Neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi je tako kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama, česar v denarju ni mogoče izraziti, in že to je razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Kršitev načela enake vrednosti dajatev pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju pride tako v upoštev v res izjemnih primerih: ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostnima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen.
Sodišče prve stopnje je namen pravdnih strank ugotavljalo na podlagi ne(sorazmerja), kar pa je pri pogodbah aleatorne narave, kakršna je tudi predmetna, praviloma izključeno oziroma se nesorazmerje upošteva le izjemoma in kot eden izmed elementov, ki omogočajo ugotavljanje namena pogodbenih strank. Sodišče se pri tem sklicuje na (novejšo) sodno prakso višjih sodišč, vendar neutemeljeno. V skladu z ustaljeno sodno prakso je pogodba v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - prevzem postopka - sklep o preizkusu terjatev
Razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, kakršen je tudi obravnavani primer, po drugem odstavku 301. člena ZFPPIPP preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev. Dotlej se postopek ne more nadaljevati, niti ga stečajni upravitelj še ne more prevzeti (prvi odstavek 208. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da bi toženka morala upoštevati načelo ultima ratio in torej odpovedati pogodbeno sodelovanje najprej z zunanjimi sodelavci, s čimer bi njihovo novinarsko in voditeljsko delo lahko še naprej opravljala tožnica. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je zmotno mišljenje, da poslovni odpovedni razlog ne more biti podan, če se delo, ki ga je opravljala tožnica, opravlja še naprej, vendar tako, da ga sedaj opravljajo drugi delavci oziroma tudi zunanji izvajalci. Tako izvedena reorganizacija dela prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljala tožnica.
dediščinska tožba - dedna pravica - skupno premoženje - dedna odpravljenost - sklep o dedovanju
Sklep o dedovanju ureja premoženjski status dedičev kot univerzalnih naslednikov zapustnika z namenom, da bi bila ta razmerja urejena tako med udeleženci kot tudi navzven, zato učinkuje erga omnes in bi zato morala toženka zgoraj navedena ugovora, na kar jo je tekom postopka opozorilo sodišče prve stopnje, uveljavljati z nasprotno tožbo, v kateri bi morala uveljavljati ustrezni ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek. Odločitev o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi (če so utemeljeni) namreč dejansko nadomesti odločitev iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - denacionalizacija - zazidano stavbno zemljišče - izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi
Po stališču iz sodbe III Ips 62/2016 bi se vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke do denacionalizacijskih upravičenk le, če bi obstajale zakonske ovire za vrnitev nepremičnine v naravi, sicer pa ne. Iz navedenega stališča izhaja, da je za presojo utemeljenosti uporabe 218. člena ZOR tudi v primeru, ki ga obravnava pritožbeno sodišče, odločilen odgovor na vprašanje, ali so obstajale ovire za vrnitev nepremičnin v naravi. Če so te ovire obstajale, se je vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke za odškodnino namesto vrnitve nepremičnine in je dolžna vrniti tisto, kar je zanjo tožeča stranka plačala denacionalizacijskemu upravičencu. Če pa se izkaže, da ovir ni bilo ali pa da so prenehale in da bi denacionalizacijski upravičenec z zahtevkom na vrnitev nepremičnine v naravi uspel, če bi o tem zahtevku odločal pristojni organ, se ne vzpostavi zakonska zaveza tožene stranke.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - visoka starost oškodovanca - osebne lastnosti in stanje oškodovanca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vse bistvene okoliščine obravnavanega škodnega primera, ki po prvem odstavku 179. člena OZ vplivajo na višino odškodnine, zlasti stopnjo in trajanje prestanih in bodočih telesnih in duševnih bolečin ter strahu, ni pa nato vseh ugotovljenih okoliščin ustrezno ovrednotilo pri odmeri odškodnine, ki zaradi takšne materialnopravno zmotne presoje ne predstavlja pravičnega zadoščenja za tožnico.
Sodišče prve stopnje je premajhen pomen pripisalo tožničini starosti (ob poškodbi 75 let, zdaj 81 let). Splošno je znano, da starejši ljudje težje prenašajo telesne bolečine in napore pri zdravljenju. To še posebej velja za tožnico, ki je bila že pred obravnavano poškodbo šibkega zdravja in zaradi hudih težav s hrbtenico že več desetletij invalidsko upokojena. Poleg tega je bilo tožničino zdravljenje izjemno dolgotrajno in povezano s številnimi hudimi nevšečnostmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008823
ZPP člen 105a, 116, 142, 142/3, 142/4.
neplačilo sodne takse za pritožbo - vročitev plačilnega naloga - domneva umika pritožbe - dogovor o obročnem plačilu dolga - razvezni pogoj
Iz spisa je razvidno, da je bil toženki plačilni nalog pravilno vročen. Vročitev je bila opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP in na naslovu toženkinega prebivališča, ki ga sama navaja v svojih vlogah, tudi v pritožbi. Toženka zato ne more uspeti s trditvijo, da plačilnega naloga ni prejela.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008000
ZIZ člen 44, 44/5, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 34.
obrazloženost sklepa - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - motenje posesti - prepovedni zahtevek
Temeljno vodilo tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je tehtanje interesov obeh strank. Slednje je treba po stališču Ustavnega stališča v odločbi, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, upoštevati tudi pri izdaji regulacijskih začasnih odredb. Drži, da sodna praksa glede neugodnih posledic za tožnika in toženca v primeru izdaje začasne odredbe ni enotna o tem, ali zanjo zadošča (poleg verjetnosti terjatve) zgolj še verjetnost, da dolžnik, če bi se v postopku izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez nje nastale upniku. Vendar je sodna praksa strožja in enotna, da morata biti izpolnjena oba pogoja iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ kumulativno v tistih primerih, ko se tožbeni zahtevek v celoti prekriva z zahtevkom za zavarovanje. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.
ZD člen 28, 30, 34. ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1.
zastopanje po odvetniku - upokojitev odvetnika - vročanje po pooblaščencu - zapisnik kot javna listina - določitev vrednosti daril - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračanje daril v zapuščino
Pritožnika je v zapuščinskem postopku zastopal odvetnik M. J., ki je v letu 2010, zaradi upokojitve, prenehal opravljati svojo dejavnost. S tem pa pooblastilo med pritožnikom in njim ni prenehalo. Še naprej je ostal pooblaščenec, izgubil je le tista upravičenja iz pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo.
ZGD-1 člen 412, 415, 419, 419/2, 421, 421/2. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4. ZFPPIPP člen 58, 58-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 30, 30/1, 30/2.
likvidacija družbe z omejeno odgovornosto (d.o.o.) - redna likvidacija družbe - izbris zaradi zaključka likvidacije - poplačilo dolgov družbe - varstvo upnikov - prijava terjatve v likvidacijskem postopku
Upravitelj je dolžan plačati terjatve upnikom v likvidacijskem postopku takoj, ko nastanejo oziroma ko so mu znane, skladno z dospelostjo. V okviru obveznosti poplačila terjatev upnikov lahko upravitelj oporeka določene terjatve, toži oziroma vodi sodne in arbitražne postopke v zvezi s spornimi terjatvami, sklepa poravnave pri spornih terjatvah, da zavarovanje za določene terjatve in podobno.
Posledica prenehanja upnikove terjatve zaradi zamude prekluzivnega roka ni izrecno določena. Pravočasnost prijave je bistvena le, če upnikova terjatev upravitelju ni bila ali mu ni mogla biti znana.
Upravitelj ni dolžan zagotoviti ustreznega zavarovanja za sporne terjatve. Ker ne more prisiliti upnika, da vloži tožbo, lahko upravitelj vloži ugotovitveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da določena terjatev ne obstaja.
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije, pri tem pa mora upoštevati podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.
sodno imenovanje posebnega revizorja - stroški posebne revizije - višina stroškov - odločanje o stroških s sklepom
Kadar posebnega revizorja imenuje sodišče, je sodišče po drugem odstavku 321. člena ZGD-1 tudi pooblaščeno, da odloča o povrnitvi stroškov in plačilu za delo posebnega revizorja. Pritožnik zato s pritožbeno trditvijo o nesklenjenem aneksu k pogodbi in torej neobstoju podlage za plačilo opravljenega dela izven okvirov, dogovorjenih s pogodbo z dne 30. 5. 2016, ne more uspeti.
S pritožbeno trditvijo, da je bil upoštevan zelo majhen del komentarjev, pa po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne more uspeti, saj upravičenost do plačila opravljenega dela ne more biti odvisna od količine upoštevanih (in po presoji revizorja utemeljenih) pritožnikovih komentarjev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009490
KZ-1 člen 74, 74/1, 77. ZKP člen 502, 502a, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - odvzem premoženjske koristi
Preizkus zadeve ob reševanju pritožbe zagovornika obdolžene pravne osebe L.L. in po uradni dolžnosti je pokazal, da pogoji za podaljšanje začasnega zavarovanja niso več podani. S tem ko je pritožbeno sodišče na javni seji dne 31. 1. 2018 potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje, je odpadel obstoj utemeljenega suma, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje, kar pa je bil temeljni pogoj za sklep o odreditvi in podaljšanju začasnega zavarovanja.
Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče odpravilo začasno zavarovanje po uradni dolžnosti, saj sme sodišče odvzem premoženjske koristi izreči le v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, kar pa v obravnavanem ni primer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008007
SPZ člen 77, 77/4, 77/5, 78, 79, 80. ZPP člen 362, 362/1.
sodna ureditev meje - mejni spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - zadnja mirna posest - viciozna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sporni mejni prostor pripada mejašu, ki je dokazal, da je imel na tem prostoru zadnjo mirno posest. Če je temu mejašu zaradi ravnanja drugega mejaša posest odvzeta, mora prikrajšani mejaš v mejnem sporu zatrjevati in dokazati, da takšnega spremenjenega posestnega stanja ni sprejel in dopuščal oziroma da se je spremenjenemu posestnemu stanju uprl (upiral) ter na kakšen način. Če sta namreč mejaša novo posestno stanje sprejela, ga daljše časovno obdobje upoštevala, potem je novi posestnik v mejnem sporu pridobil upravičenje do tega mejnega prostora, razen v primeru, če je izkazana viciozna posest.