dedovanje - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi
Iz zapisnikov o narokih, opravljenih v predmetni zapuščinski zadevi, ni razvidno, da bi pritožnica uveljavljala vračunanje (v dedni delež) darila, ki ga je sodedinja prejela od zapustnika. A tudi če bi bilo to izkazano, bi postalo spričo okoliščine, ker sta obe omenjeni sodedinji na zadnjem naroku svoj dedni delež (v skladu s 146. členom ZD) odstopili svoji materi (sodedinji), brezpredmetno.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - omejitev zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - nepremoženjska in premoženjska škoda - denarna socialna pomoč - višina denarne odškodnine
Prvostopenjsko sodišče pa pri odmeri višine denarne odškodnine citiranega določila drugega odstavka 5. člena ZPŠOIRSP ni upoštevalo. Razsodilo je, da se tožnici poleg že priznanih 6.150,00 EUR v upravnem postopku, prizna v predmetnem sodnem postopku še 12.300,01 EUR odškodnine, s čemer je napačno uporabilo materialno pravo. Od zneska 12.300,01 EUR, ki ga je tožnici dosodilo prvostopenjsko sodišče, je potrebno odšteti v upravnem postopku pravnomočno določeno odškodnino v višini 6.150,00 EUR. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZPŠORSP tako gre tožnici v sodnem postopku odmerjena odškodnina v višini 6.150,01 EUR.
samostojni podjetnik - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče
Priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka.
Izdaja začasne odredbe, kot je predlagana, bi pomenila prepoved oprave izvršilnega dejanja, ki je bilo v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju dovoljeno s sodno odločbo v izvršilnem postopku. Izvršitelju ni mogoče prepovedati ravnanja v skladu z zakonom, torej opravljanja izvršilnih dejanj, ki jih je naložilo sodišče v izvršilnem postopku. Predlagana začasna odredba s prepovedjo dolžniku, da bi s pomočjo izvršitelja odtujil ali obremenil premične stvari upnice, zato ni ustrezno sredstvo zavarovanja.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ni institut, s katerim bi lahko upnik dosegel preventivno pravno varstvo. Pred zapadlostjo terjatve zato izpodbojne tožbe ni mogoče vložiti.
Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, je zaradi nedopustnega nagiba nemoralna ter zato nična (39. člen OZ) in ne zgolj pravno neučinkovita v razmerju do upnika.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007769
SPZ člen 37, 37/1, 42, 67, 67/5, 101. ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 40/1-7, 63, 63/1, 86, 87, 87/2, 87/3, 87/4. OZ člen 198. ZIZ člen 192, 210.
izvrševanje lastninske pravice - razmerja med solastniki - souporaba in soposest - uporabnina in uporaba solastne stvari - prisilna izvršba - sodna izvršba - prodaja solastninskega deleža - javna dražba nepremičnin - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - nujno sosporništvo solastnikov - enotno in nujno sosporništvo - aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine - pasivna legitimacija solastnikov
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi je originaren način pridobitve lastninske pravice. Gre za pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodno odločbo. Lastninska pravica se pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine ima le dekleratorni pomen. To pomeni, da kupec postane lastnik šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. S tem preneha tudi lastninska pravica, ki jo je imel dotlej na stvari prejšnji lastnik. Učinkovanje zaznambe izvršbe pa na lastninsko pravico, ki je trajala do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, ne vpliva.
Pri uveljavljanju obligacijskega zahtevka zaradi kršenja solastninskih upravičenj posameznega solastnika ni nujnega sosporništva vseh solastnikov stvari. Če celo solastno nepremičnino uporablja le eden od solastnikov in proti volji iz souporabe solastne stvari izključi druge solastnike, je pasivno legitimiran le tisti solastnik, ki krši solastninska upravičenja prizadetih solastnikov, aktivno legimirani pa so le prizadeti solastniki, ne pa tudi tisti solastniki, ki v pravice drugih solatnikov ne posegajo niti niso s kršitvami drugih sami prizadeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00008681
ZIZ člen 20a, 26. ZPP člen 431, 431/2, 432/2-2. OZ člen 381.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredna izvršljivost - pogojna terjatev - bančna garancija - po zakonu overjena zasebna listina - izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - identifikacija zahtevka - prepoved obrestnih obresti
Pri pogodbi o bančni garanciji gre za bodočo pogojno terjatev, pri kateri ni zakonske podlage za izključitev soglasja o neposredni izvršljivosti. Obveznost dolžnice kot zastaviteljice nastane, če upravičenec iz garancije predloži garancijo upniku na unovčenje in če upnik izvede plačilo, do katerega je garancija unovčena. To sta namreč pravni dejstvi, ki pomenita uresničitev (odložnega) pogoja (in vplivata na zapadlost terjatve) in ju je treba dokazati na v ZIZ predpisan način, da ima notarski zapis, v katerem je dolžnica soglašala z neposredno izvršljivostjo bodoče pogojne terjatve, lastnost izvršilnega naslova v skladu z 20a. členom ZIZ.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - obrazloženost ugovora - ocena vrednosti nepremičnine
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenih pogojih za izdajo predhodne odredbe je na upniku, dolžnik pa lahko z navedbami in predložnimi ali predlaganimi dokazi v ugovoru izpodbija upnikova dejstva o obstoju pogojev za izdajo predhodne odredbe. Pri tem je potrebno upoštevati določbo tretjega odstavka 58. člena ZIZ, po kateri mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral svoj predlog za izdajo predhodne odredbe, kar z drugimi besedami pomeni, da so prepozni le tisti kasnejši predloženi ali predlagani dokazi in posledično nedopustni, vse navedbe in dokazi, ki pa jih upnik poda v odgovoru na ugovor, pa so pravočasni in upoštevni zaradi varstva načela kontradiktornosti postopka.
Dokazno breme je na upniku v fazi vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe, v tem predlogu pa je upnik tudi zatrjeval, da so vse dolžnikove nepremičnine premalo vredne, da bi se upnik lahko iz njih poplačal, predvsem iz razloga, ker so obremenjene z zemljiškoknjižnim dolgom. Po ugovornih trditvah pa je upnik v odgovoru na ugovor navedel, da vrednost neobremenjenih nepremičnin sploh ni izkazana, vrednost obremenjenih nepremičnin pa je opredelil s podatki iz GURS-a, sodišče prve stopnje pa je na podlagi zatrjevanega dejstva o vrednosti neobremenjenih dolžnikovih nepremičnin po GURS-u izvedlo dokaz z vpogledom v spletno evidenco GURS-a.
Neutemeljene so tudi dolžnikove pritožbene navedbe, da vrednosti po GURS-u ne predstavljajo prave vrednosti dolžnikovih nepremičnin. Vrednost, ugotovljena v GURS-u je zgolj primerljiva oziroma orientacijska vrednost, na dolžniku pa je trditveno in dokazno breme, da vrednost svojih nepremičnin dokaže na drugačen način, ne pa zgolj na način, da pavšalno nasprotuje ugotovljeni vrednosti GURS-a.
Pravno pomembno je, ali je dolžnik s trditvami in predlaganimi oziroma predloženimi dokazi v ugovoru zoper sklep o izdani predhodni odredbi uspel izkazati, da vrednost njegovih nepremičnin kljub zemljiškemu dolgu dosega vrednost upnikove terjatve in s tem izpodbiti pogoj nevarnosti, da se upnik iz dolžnikovega premoženja ne bi mogel poplačati.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - motilno ravnanje - sprememba tožbe
Da bi tožnica lahko uveljavila učinkovito varstvo zatrjevane posesti na spornem delu nepremičnine, bi morala po postavitvi betonske ograje spremeniti tožbo tako, da bi uveljavljala posestno varstvo tudi glede novega motilnega dejanja (postavitev betonske ograje). Tožničin ekonomski interes v tej pravdi je bil prost dostop in dovoz po spornem zemljišču. Samo odstranitev lesene ograje tožnici ne bi omogočila prehoda, zaradi česar tožnica s postavljenim tožbenim zahtevkom ne more doseči želenega namena. Za uveljavljani tožbeni zahtevek tožnica zato ne izkazuje ekonomskega interesa, kar pomeni, da zahtevano posestno varstvo ni utemeljeno.
tožba na vrnitev darila - odpadla kavza - obogatitveni zahtevek - pomoč - moralna dolžnost - dejansko stanje - pasivna legitimacija
Tožnika zahtevata povračilo za bivanje mlade družine v njihovi hiši, za občasno čuvanje otrok, nudenje kosila in pomoči pri šoli vnukoma in to uveljavljata od bivše snahe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo za običajno medgeneracijsko pomoč, ko sta tudi tožnika od mlade družine dobila določene koristi. Tako ni šlo za dajanje daril, ampak za izpolnjevanje moralnih dolžnosti in zato tožnika nimata pravice to zahtevati v denarni obliki nazaj (192. člen OZ).
pasivna legitimacija - pomanjkanje pasivne legitimacije - odtujitev nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo - prenos lastninske pravice - čas pridobitve nepremičnine - začetek pravdnega postopka
Določilo 190. člena ZPP sicer določa, da v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama tudi dokonča. Ker pa je do prenosa lastninske pravice v konkretni zadevi prišlo pred vročitvijo tožbe toženki, tj. pred nastopom pravde, je tožena napačna stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008335
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 205, 206, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - odlog delitve - sporazum o načinu delitve stvari - odločitev o načinu delitve - interes udeležencev - močnejši interes - prekinitev postopka - predlog za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je lahko opredelila le do predloga za prekinitev postopka, saj drugega predloga ni prejela, ta pa se je poleg tega nanašal le na tri nepremičnine. Pravilno je torej pritožbeno stališče, da je sodišče za vse preostale nepremičnine postopek prekinilo mimo predloga udeležencev postopka, ne da bi kdorkoli izkaz(ov)al interes za takšno ravnanje in da je ob tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
direktna tožba proti zavarovalnici - obseg zavarovalnega jamstva
Glede na trajno invalidnost tožnice zaradi motene gibljivosti desne rame kot posledice poškodbe, ki po oceni izvedenca znaša cca 15 %, ni mogoče uporabiti Klavzule K 422 - Pavšalna zavarovalna vsota za odgovornost (STAN) o omejitvi zavarovalnega kritja na znesek 1.000,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre pri spornem opominu za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo tožnica ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je bilo izdano na podlagi 1. odstavka 85. člena ZDR-1. Sporni "opomin" glede na zapisano vsebino ne dopušča nobene drugačne pravne ali dejanske razlage. Navedeno pisno opozorilo je pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in se samostojno v postopku ne more izpodbijati. Šele v eventualnem postopku izpodbijanja redne odpovedi iz krivdnega razloga se preizkuša, ali je bilo opozorilo sploh podano skladno s 85. členom ZDR-1 in ali je očitek o kršitvah v tem opozorilu utemeljen. Zoper tako opozorilo pa ZDR-1 sodnega varstva ne predvideva in ga tudi ne dopušča. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana verjetnost obstoja terjatve kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007987
ZNP člen 21, 114, 141, 141/2. SPZ člen 89, 89/1, 89/2.
postopek za določitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska začasna odredba
ZNP določa, da mora predlog za določitev nujne poti vsebovati tudi "predlog načina uporabe nujne poti", torej predvideno traso nujne poti. Tak postopek ne teče po uradni dolžnosti, temveč je predlagalni. Razlaga 21. člena ZNP ne more iti tako daleč, da bi sodišču v tovrstnih postopkih dovoljevala samopreoblikovanje predloga, in to tako, da bi ta nasprotoval celo volji predlagatelja. Res je, da mora sodišče glede na naravo nepravdnega postopka skušati pomagati udeležencem pri premostitvi vrzeli, ki nastane med predlogom za dovolitev nujne poti in vsebino (bodoče) sodne odločitve, a če predlagatelj predlaganega načina uporabe/trase nujne poti kljub opozorilu sodišča ne prilagodi ali ne razširi na več možnih rešitev, s predlogom pač ne bo uspel.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena, ki naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze vestno in skrbno ocenilo vsakega zase in vse skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka prepričljivo odločilo o obstoju za odločitev relevantnih dejstev in tako v celoti upoštevalo pravilo iz 8. člena ZPP o ugotavljanju spornih dejstev.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
potrebni izvršilni stroški - neuspešen rubež
Vodilo za odločitev o upnikovih stroških je potrebnost stroškov za konkretno izvršbo in ne morebiti njihova koristnost za upnika ali izvršitelja, vzgojnost plačila stroškov, čas trajanja izvršilnega postopka ipd. Poleg tega morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Glede na to, da je cilj izvršilnega postopka (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka.
ZLNDL člen 2. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1959) člen 7, 70. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - družbena lastnina - pravica do uporabe - pridobitev pravice uporabe - pristojnosti hišnega sveta - stanovanjska skupnost - sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico
V skladu s 43. in 46. členom ZPZS, ki je veljal v letu 1962, je bila za prenos zemljišča iz družbene lastnine v trajno uporabo zasebnikom, da si sezidajo stanovanjsko stavbo (sem je treba šteti tudi gradnjo garaž), potrebna odločba in ne pogodba. Odsotnost klasične pogodbe zato na pridobitev pravice uporabe s strani pravnega prednika tožnice ne vpliva. Poleg tega je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje (v konkretnem primeru je to odločba z dne 16. 4. 1962) vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007795
URS člen 158. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1, 244, 244/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/5.
izbrisna tožba - zemljiškoknjižni postopek - podlaga za vknjižbo - formalna neveljavnost vpisa - učinki pravnomočnosti - javna listina - dokazna vrednost javne listine - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe, ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.