ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007776
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
kršitev osebnostne pravice - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - varstvo osebnih podatkov - objava osebnih podatkov - družbena omrežja - objava na svetovnem spletu - nedopusten poseg v zasebnost - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode - prepovedni in odstranitveni zahtevek - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - trditveno in dokazno breme - neprerekanje nasprotnih navedb
Objave tožničnih osebnih podatkov na družbenem omrežju so že sprožile številne komentarje, ki so za tožnico žaljivi in kažejo na njeno ogroženost. Toženka objav ne izpodbija. O utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi odloča sodišče na podlagi trditvenega in dokaznega gradiva obeh strank in presoja le utemeljenost ugovornih razlogov. Namen ugovornega postopka namreč ni ponovni celotni preizkus pogojev za začasno zavarovanje, pač pa na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, ponovni preizkus le tistih dejstev oziroma pogojev, ki jih dolžnik zanika.
ZDR-1 člen 28, 89, 89/1, 89/1-4.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni podrobneje obrazloženo. Vseeno to ne pomeni, da ni upoštevno, prav tako to ne more biti razlog za nezakonitost odpovedi. Pridobitev mnenja o ugotovitvi podlage za odpoved je pogoj za podajo odpovedi, na delodajalcu pa je dokazovanje utemeljenosti odpovednega razloga (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
podlage odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje - dokazno breme
Tožnik ni izkazal, da bi državni organi namerno ponaredili listinsko dokumentacijo oziroma izkrivili dejansko stanje, saj so vsi odločali zgolj na podlagi dokazil - in se nanje tudi izrecno sklicevali - ki jih je v spis vložil tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008298
OZ člen 275. ZPP člen 286, 286/2, 286/4, 286a, 362. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 66, 132. ZIZ člen 120.
prekluzija - ugovor prekluzije - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - zakonita subrogacija - prenos terjatve v izterjavo - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - začetek stečajnega postopka
Skladno z določbo četrtega odstavka 286. člena ZPP, ki je veljala v času odločanja sodišča prve stopnje, lahko stranke izjemoma navajajo nova dejstva in dokaze po prvem naroku za glavno obravnavo le, če tega brez svoje krivde niso mogle storiti na prvem naroku. Pravilo o dopustitvi novih dejstev in dokazov iz razloga, ker se s tem ne bi zavleklo reševanje spora, na katerega se sklicujeta toženca, pa se (po za konkretni primer relevantnih pravilih postopka) ne nanaša na obravnavani primer, ampak na situacijo, ko sodišče stranki s pozivom naloži, da se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma okoliščinah ter dopolni dokazne predloge (prim. drugi odstavek 286. člena in 286.a člen ZPP). Sodišče prve stopnje zato ni storilo zatrjevane kršitve pravil postopka, ker ni dopustilo navedb in dokaznih predlogov, ki sta jih toženca podala šele v ponovljenem sojenju iz razloga, ker naj ti ne bi zavlekli reševanja spora. Zato tudi ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka, ker je izostalo pojasnilo o razlogih za neuporabo navedenega pravila.
Izvršilni postopek s predmetom izvršbe na denarno terjatev dolžnika je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o prenosu v izterjavo. Stečajni postopek nad družbo, ki se je začel po tem, ko je bil izvršilni postopek glede predmeta izvršbe na denarno terjatev dolžnika že končan, na slednjega nima vpliva. Sklep o prenosu sporne terjatve v izterjavo je tako ostal v veljavi ne glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Bistvo tožnikove pritožbe je v zatrjevanju, da tožena stranka ni imela oblikovanih kriterijev za to, kateremu delavcu bo ponudila katero delovno mesto. Vendar pa tovrstna obveznost za delodajalca v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ni predvidena. Pritožbene navedbe o tem, da tožena stranka ni obrazložila kriterijev glede ponudbe novih delovnih mest (pri čemer tožnik tovrstnih trditev v postopku na prvi stopnji niti ni podal) ne morejo privesti do zaključka o nezakoniti odpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008375
SPZ člen 142. OZ člen 40, 50. ZPP člen 238, 238/1, 339, 339/1, 362.
posojilna pogodba - sporazumom o zavarovanju terjatve - navidezna (simulirana) pogodba - nedopusten nagib - odločanje višjega sodišča o pritožbi - dokaz z zaslišanjem - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - izpovedba priče - celovita dokazna ocena - nelogična dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Višje sodišče ocenjuje, da kljub navedbi prvostopenjskega sodišča, da je kritično presojale izjave tožencev in zaslišanih prič, iz izpodbijane sodbe ni zaznati dejanske kritične presoje ter umestitve njihovih izpovedi v kontekst celotnega dogajanja v skladu z navodilom višjega sodišča. Prvostopenjsko sodišče je izrecno zapisalo, da je pri ugotovitvi konteksta celotnega dogajanja sledilo izpovedim prvega, drugega toženca, zakonite zastopnice tretje tožene stranke ter bančnim izpiskom tretje tožene stranke. Zgolj navedba, da so bile njihove izpovedi in izpovedi drugih zaslišanih prič jasne in tekoče ter medsebojno skladne, v konkretnem primeru ne zagotavlja njihove verodostojnosti, še najmanj pa kritično presojo. Da bodo toženci in priče izpovedovali skladno, pri čemer se med seboj dobro poznajo, so družinsko ali vsaj prijateljsko povezani in glede na vpletenost v zadevo vsi zainteresirani za ugoden izid postopka, je najmanj pričakovano. Še posebno to velja upoštevajoč dejstvo, da sta bila preostala dva toženca ob zaslišanju posameznega toženca vselej prisotna v razpravni dvorani ter slišala njegovo izpoved.
Če sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju ne upošteva napotkov višjega sodišča, katera pravdna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati, zagreši bistveno kršitev določb postopka.
povrnitev škode - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - pasivna stvarna legitimacija
Določba, ki ne glede na pisni dogovor odgovornost za spoštovanje določb s področja varnosti in zdravja pri delu nalaga uporabniku, niti v času škodnega dogodka (27. 1. 2012) niti v času pred tem (ko je bila torej sklenjena sporna pogodba) ni veljala. ZDR takšne določbe ni poznal. Vseboval pa je pravili, (1) da delodajalec in uporabnik pred začetkom dela delavca pri uporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika in (2) da morata uporabnik in delavec v času opravljanja dela delavca pri uporabniku upoštevati določbe tega zakona, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika, glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - izjema od pravila - premoženjsko stanje predlagatelja - sprememba premoženjskega stanja - nedopustna pritožbena novota - protispisnost
Odlog, delna oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato vlogi za delno oprostitev (oziroma odlog ali obročno odplačilo) sodne takse ni mogoče ugoditi, v kolikor predlagatelj razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 405, 405/5. ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pritožba dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek ugovora proti odpustu obveznosti
Pritožnik z utemeljenim opozorilom, da se obrazložitev sklepa ukvarja pretirano s teorijo, in premalo z obrazložitvijo ugotovljenih dejstev ter konkretnih argumentov za sprejeto odločitev na podlagi zakonodaje in sodne prakse, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Če je upnik z ugovorom uveljavljal kršitve dolžnosti, ki jih ima dolžnik v postopku osebnega stečaja in v času preizkusnega obdobja, pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je na podlagi izpovedi zaslišane priče A. A. o dejanjih dolžnika pred začetkom postopka osebnega stečaja in zaključka, da B. B., bivša izven zakonska partnerica dolžnika ni ravnala vestno in pošteno, ker ni sodišču predložila poslovne dokumentacije, ki jo je prevzela od dolžnika, čeprav je obljubila da jo bo, zmotno ugotovilo, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ne izpolnjuje svojih obveznosti.
S tem, ko sta bančna uslužbenca zgolj opravila primerjavo osebe na fotografiji z osebo, ki je bila pred njima, preverila podpis in iz dokumenta prepisala potrebne podatke, A. A. pa je o dvigu denarja obvestil pooblaščenko za pranje denarja, nista ravnala dovolj skrbno oziroma vse to za razbremenitev krivde ne zadošča; uslužbenca tožene stranke bi morala tudi preveriti, ali je dokument, na podlagi katerega sta ugotavljala istovetnost stranke, sploh uradni osebni dokument, saj če ta pogoj ni izpolnjen, tudi o ugotavljanju istovetnosti stranke (ker ni objektivnega, verodostojnega vira za primerjavo) ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007796
SPZ člen 39, 48, 55. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 59. ZPP člen 343, 343/4.
sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost - ničnost - izločitvena pravica - identiteta nepremičnine - spojitev - način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - zakonska zveza - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - vlaganja - povečanje vrednosti nepremičnine - pravni interes
Dogovor o urejanju premoženjskih razmerjih med zakonci in zunajzakonskimi partnerji mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa, sicer je ničen.
Obsega adaptacije tožeča stranka s pričami ne more uspešno dokazati, popis del in materiala pa ni datiran niti ni podpisan, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje lahko upoštevalo le kot del trditvenega gradiva tožeče stranke, ne pa kot dokaz o adaptacijah oziroma njihovem obsegu.
ZFPPIPP člen 47, 315, 443, 443/1, 443/2, 443/4. ZGD-1 člen 503, 503/2, 503/3, 504, 505, 505-8, 523, 523/3, 526, 526/2.
bilanca stanja - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - dokazila o premoženjskem stanju - odškodninska odgovornost poslovodje družbe - premoženje v obliki terjatve - odškodninska terjatev - terjatve zoper poslovodjo - presoja obstoja terjatve - materialnopravne predpostavke
Da bi se stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko izvedel, mora biti premoženje znano do te mere, da ga je mogoče v stečajnem postopku unovčiti.
Preprost test unovčljivosti premoženja, kot ga je na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 2013 opredelil pritožnik pokaže, da navedeno premoženje ni do te mere individualizirano, da bi ga bilo mogoče unovčiti brez podatka o dejanski in pravni podlagi v predmetni bilanci izkazanih sredstev in predložitvi dokazov zanje. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj zgolj z bilanco stanja ni specificiral oz. konkretiziral premoženja, niti izkazal premoženja, nad katerim bi bilo mogoče voditi stečajni postopek. V predlogu navedeni računovodski podatki o vrsti in vrednosti premoženja, kriteriju opredeljenosti premoženja v smislu četrtega odstavka 443. člena ZFPPIPP ne zadostijo.
Vložitev tožbe družbenika za povračilo škode družbi, vložena zoper njenega poslovodjo po tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 503. člena ZGD-1 terja izpolnitev materialnopravnih predpostavk za utemeljenost takega tožbenega zahtevka in sicer, da je družbenik prej brez uspeha zahteval izpolnitev odškodninske obveznosti poslovodje in vsaj ena od sledečih predpostavk: da je skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi take tožbe, pa ga ni sprejela, ali da je skupščina sicer sprejela tak sklep, pa ni imenovala zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to potrebno ali, če je skupščina sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe. Tudi tovrstni sklepi morajo biti v primeru eno osebne družbe vpisani v knjigo sklepov in se njihov obstoj le zato, ker naj bi odškodninski zahtevek v svojem imenu in za račun družbe uveljavljal edini družbenik (in s tem izkazal tudi voljo družbe) ne domneva.
spor majhne vrednosti - prosta dokazna ocena - prepričanje o resničnosti dejstev - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva
Izvedensko mnenje (z obema dopolnitvama) omogoča sodišču prepričanje o obstoju relevantnih dejstev, ki so podlaga za meritorno odločitev o tožbenem zahtevku.
razrešitev upravitelja - na predlog dolžnika - razlog za razrešitev upravitelja
Dolžnik nima zahtevka za razrešitev upravitelja na podlagi prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja tudi ne more biti razlog za njegovo razrešitev, saj je njihovo pravilnost oziroma zakonitost mogoče preizkusiti z ustreznimi pravnimi sredstvi, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008378
ZFPPIPP člen 266, 266/1. ZPP člen 347, 347/4, 351, 351/2.
plačilo kupnine - prijava terjatve - terminska prodaja delnic - zastavna pravica na delnicah - prijava ločitvene pravice - pritožbena obravnava
Pravica tožene stranke do zunajsodne prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni prenehala s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku nad tožečo stranko.
Tožena stranka ima prav, ko trdi, da upnik ne ve zagotovo, v kolikšnem deležu bo njegova terjatev poplačana z zunajsodno prodajo, zaradi česar lahko iz previdnosti prijavi celotno terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku, uporabi pravil za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa se s tem ne odpove.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1.
pogodba o mednarodnem prevozu blaga po cesti - prevoznina - stojnina - zastaranje denarne terjatve - CMR - cmr konvencija
Določba prvega odstavka 32. člena CMR se uporablja za vsako pogodbo o odplačnem prevozu blaga po cesti, kadar sta s pogodbo določeni prevzemni in namembni kraj v dveh različnih državah, od katerih je vsak ena država pogodbenica, ne glede na sedež in državno pripadnost strank. Tudi iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je za presojo zastaranja zahtevka, kakršen je vtoževani (prevoznina in stojnina), potrebno uporabiti citirano določbo CMR.
oškodovanje tujih pravic - solidarni dolžnik - kazenska odgovornost
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je obdolženec tekom izvršilnega postopka razpolagal s svojim nepremičnim premoženjem in ga odtujil ter da drugega premoženja, na katerega bi bilo možno poseči z izvršbo nima. Napačen pa je zaključek prvostopenjskega sodišča, da preprečitev izvršbe v konkretnem primeru ni odvisna zgolj od ravnanja obdolženca, temveč tudi od ravnanja in premoženja drugega solidarnega dolžnika. Pritožnik pravilno zatrjuje, da okoliščina, da je v izvršilnem postopku nastopal kot solidarni dolžnik B. B., ne more izključiti kazenske odgovornosti obdolženca.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - predmet izvršbe - etažna lastnina - solastniški delež na nepremičnini
Vse dokler ni vzpostavljena in v zemljiško knjigo vpisana etažna lastnina, je predmet prodaje v izvršilnem postopku solastninski delež te nepremičnine. Solastninski delež pa je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere prostore obsega.