Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ni institut, s katerim bi lahko upnik dosegel preventivno pravno varstvo. Pred zapadlostjo terjatve zato izpodbojne tožbe ni mogoče vložiti.
Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, je zaradi nedopustnega nagiba nemoralna ter zato nična (39. člen OZ) in ne zgolj pravno neučinkovita v razmerju do upnika.
ZDR-1 člen 28, 89, 89/1, 89/1-4.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni podrobneje obrazloženo. Vseeno to ne pomeni, da ni upoštevno, prav tako to ne more biti razlog za nezakonitost odpovedi. Pridobitev mnenja o ugotovitvi podlage za odpoved je pogoj za podajo odpovedi, na delodajalcu pa je dokazovanje utemeljenosti odpovednega razloga (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Sodišče prve stopnje je za dediča razglasilo pritožnika, in sicer zaradi dedne odpovedi drugih dveh dedičev, tako kot to navaja sam pritožnik. Boljše oziroma drugačne odločitve zase torej ne more niti doseči niti je ne predlaga, zato je treba ugotoviti, da za pritožbo nima interesa in jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00008035
ZP-1 člen 23, 23,2, 202e, 202e/2. ZPrCP člen 23, 23/4.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - opredelitev hujšega prekrška - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - pravnomočnost odločbe o prekršku - čas storitve prekrška
Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na to, da je storilcu že bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilec pa pogojev odložitve ni spoštoval, tudi ni nobenih pomislekov o tem, da je to sorazmeren ukrep glede na vse prekrške, ki jih je obdolženec storil.
Tako jezikovna, kot tudi sistemska in namenska (teleološka) razlaga drugega odstavka 202.e člena ZP-1 nakazujejo zgolj na tako uporabo drugega odstavka 202.e člena ZP-1, kot jo je v predmetni zadevi uporabilo sodišče prve stopnje, ki je pri odločanju o preklicu zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe upoštevalo čas storitve prekrška in ne čas pravnomočnosti odločbe, s katero so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - prehod terjatve - aktivna legitimacija - sprememba upnika - obrazloženost ugovora
Določbe, da lahko sodišče dovoli izvršbo na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če s kvalificirano listino lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, ni mogoče razširiti tudi na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za obrazloženost ugovora zato zadošča že pavšalna navedba, da vlagatelj ugovora ni dolžnik imenovanega upnika.
pogodba o filmski produkciji - pogodba o sofinanciranju - prenos materialnih avtorskih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - prosta presoja dokazov
Pisec scenarija je soavtor filma. Njegovo razmerje s producentom je urejeno šele s sklenitvijo pisne pogodbe o filmski produkciji - z izključnim in neomejenem prenosom materialne avtorske pravice na producenta.
razrešitev upravitelja - na predlog dolžnika - razlog za razrešitev upravitelja
Dolžnik nima zahtevka za razrešitev upravitelja na podlagi prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja tudi ne more biti razlog za njegovo razrešitev, saj je njihovo pravilnost oziroma zakonitost mogoče preizkusiti z ustreznimi pravnimi sredstvi, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode - rok za izpolnitev obveznosti - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - predlog za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni je v času, ko bi moral izpolniti posebni pogoj - povrniti oškodovancu škodo, ki jo je s kaznivim dejanjem povzročil, imel določene prihodke, drugih finančnih obveznosti ni izkazal, s čimer je pokazal nekritičen odnos do postopka preklica pogojne obsodbe, kar izkazuje, da ni imel resnega namena vračila dolga.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti je možno le znotraj preizkusne dobe.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 405, 405/5. ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pritožba dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek ugovora proti odpustu obveznosti
Pritožnik z utemeljenim opozorilom, da se obrazložitev sklepa ukvarja pretirano s teorijo, in premalo z obrazložitvijo ugotovljenih dejstev ter konkretnih argumentov za sprejeto odločitev na podlagi zakonodaje in sodne prakse, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Če je upnik z ugovorom uveljavljal kršitve dolžnosti, ki jih ima dolžnik v postopku osebnega stečaja in v času preizkusnega obdobja, pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je na podlagi izpovedi zaslišane priče A. A. o dejanjih dolžnika pred začetkom postopka osebnega stečaja in zaključka, da B. B., bivša izven zakonska partnerica dolžnika ni ravnala vestno in pošteno, ker ni sodišču predložila poslovne dokumentacije, ki jo je prevzela od dolžnika, čeprav je obljubila da jo bo, zmotno ugotovilo, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ne izpolnjuje svojih obveznosti.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00008550
Uredba Komisije (ES) št. 448/2004 z dne 10. marca 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1685/2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede upravičenosti izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1145/2003 člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 člen 11, 11/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/4. ZJF člen 106f, 106f/3. OZ člen 191.
delna ničnost - pogodba o sofinanciranju - vračilo DDV - upravičeni stroški - strukturni skladi - javni razpis za sofinanciranje iz strukturnih in kohezijskih skladov - enakopravno obravnavanje vseh zainteresiranih subjektov - sprememba javnega razpisa - pravilo volenti non fit iniuria - pravna zmota
Glede pravila iz drugega odstavka 7. člena Uredbe št. 448/2004 višje sodišče meni, da se tožeča stranka v konkretnem primeru nanj ne more neposredno sklicevati. To pravilo namreč ni oblikovano v smislu, da bi na podlagi javnega razpisa izbranemu kandidatu podeljevalo pravico do povrnitve nepovratnega DDV-ja kot upravičenega stroška. Pravilo "samo" določa, kateri izdatki so in kateri niso upravičeni do sofinanciranja iz strukturnih skladov. Znotraj razpoložljivih sredstev pa ima vsaka država članica možnost lastne presoje, katere stroške bo dejansko priznala za upravičene in katere ne. Povedano drugače: države članice se lahko odločijo, da določenega, sicer po uredbi EU upravičenega stroška, ne bodo financirale. Morajo pa pri postavljanju meril financiranja upoštevati temeljna načela financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Tožeča stranka bi ob potrebni skrbnosti (kar vključuje tudi poznavanje davčne zakonodaje) morala vedeti, da ji davčni predpisi (ker je šlo za neobdavčeno dejavnosti) odbitka DDV ne dovoljujejo in se na drugačna ustna pojasnila (tudi če bi bila res dana) ne bi smela ozirati. V kolikor s temi predpisi ni bila seznanjena, pa mora posledice svoje zmote (ki v nobenem primeru ni bila opravičljiva, saj se tožeča stranka te domnevne informacije niti ni trudila preveriti, pa bi jo morala, ko je delala kalkulacijo stroškov za prijavo na razpis) sebi pripisati v škodo (ignorantia iuris nocet).
Tožeča stranka je vedela, da če bo na javnem razpisu izbrana, DDV ne bo upravičen strošek in kot tak ne bo predmet sofinanciranja. Če je bila to zanjo nesprejemljiva posledica, se na razpis ne bi smela prijaviti. Ker se je, pa je s tem pristala na kriterije razpisa, med drugim, da DDV v nobenem primeru ne bo upravičen strošek. S takšnim kriterijem v Javnem razpisu tožena stranka (kot že zgoraj pojasnjeno) tudi ni kršila nobene prisilne norme prava EU, prav tako je utemeljeno zavrnila uporabo kasneje sprejetih Navodil. Toženi stranki zato ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja, posledično tudi o njeni odškodninski odgovornost ni mogoče govoriti. Niti tožeča stranka s tem ni bila nedopustno oškodovana, kot to želi prikazati pritožnica. Tožeča stranka se je namreč s prijavo na Javni razpis strinjala, da DDV ne bo sofinanciran. Nobena krivica pa se ne godi tistemu, ki jo hoče (volenti non fit iniuria).
izjava osumljenca v predkazenskem postopku - izjava osumljenca, dana policiji - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz - dokazna vrednost uradnih zaznamkov iz kazenskega postopka
V konkretnem primeru policija ni opravila zaslišanja osumljenca, temveč je o njegovi izjavi sestavila le uradni zaznamek po določbi šestega odstavka 148. člena ZKP, ki je bil sestavljen potem, ko je bil osumljenec ob 14.00 uri seznanjen s tem, katerega kaznivega dejanja je osumljen, katere so podlage za sum in seznanjen tudi s procesnimi pravicami, ki mu gredo kot osumljencu; iz le-tega izhaja, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, nato pa podal izjavo, ki mu je bila tudi prebrana. Izjave po prebranju ni podpisal, kot razlog za to je navedel, da ne zaupa policajem. Takšna izjava, ne glede na vsebino in podana po tem, ko so osumljencu dani vsi ustrezni in pravilni pravni pouki, ni nedovoljen dokaz in se iz spisa ne izloča, po drugi strani pa tudi nima dokazne vrednosti v smislu, da bi se na tako izjavo sodba lahko opirala.
povrnitev škode - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - pasivna stvarna legitimacija
Določba, ki ne glede na pisni dogovor odgovornost za spoštovanje določb s področja varnosti in zdravja pri delu nalaga uporabniku, niti v času škodnega dogodka (27. 1. 2012) niti v času pred tem (ko je bila torej sklenjena sporna pogodba) ni veljala. ZDR takšne določbe ni poznal. Vseboval pa je pravili, (1) da delodajalec in uporabnik pred začetkom dela delavca pri uporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika in (2) da morata uporabnik in delavec v času opravljanja dela delavca pri uporabniku upoštevati določbe tega zakona, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika, glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.
oškodovanje tujih pravic - solidarni dolžnik - kazenska odgovornost
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je obdolženec tekom izvršilnega postopka razpolagal s svojim nepremičnim premoženjem in ga odtujil ter da drugega premoženja, na katerega bi bilo možno poseči z izvršbo nima. Napačen pa je zaključek prvostopenjskega sodišča, da preprečitev izvršbe v konkretnem primeru ni odvisna zgolj od ravnanja obdolženca, temveč tudi od ravnanja in premoženja drugega solidarnega dolžnika. Pritožnik pravilno zatrjuje, da okoliščina, da je v izvršilnem postopku nastopal kot solidarni dolžnik B. B., ne more izključiti kazenske odgovornosti obdolženca.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - predmet izvršbe - etažna lastnina - solastniški delež na nepremičnini
Vse dokler ni vzpostavljena in v zemljiško knjigo vpisana etažna lastnina, je predmet prodaje v izvršilnem postopku solastninski delež te nepremičnine. Solastninski delež pa je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere prostore obsega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008375
SPZ člen 142. OZ člen 40, 50. ZPP člen 238, 238/1, 339, 339/1, 362.
posojilna pogodba - sporazumom o zavarovanju terjatve - navidezna (simulirana) pogodba - nedopusten nagib - odločanje višjega sodišča o pritožbi - dokaz z zaslišanjem - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - izpovedba priče - celovita dokazna ocena - nelogična dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Višje sodišče ocenjuje, da kljub navedbi prvostopenjskega sodišča, da je kritično presojale izjave tožencev in zaslišanih prič, iz izpodbijane sodbe ni zaznati dejanske kritične presoje ter umestitve njihovih izpovedi v kontekst celotnega dogajanja v skladu z navodilom višjega sodišča. Prvostopenjsko sodišče je izrecno zapisalo, da je pri ugotovitvi konteksta celotnega dogajanja sledilo izpovedim prvega, drugega toženca, zakonite zastopnice tretje tožene stranke ter bančnim izpiskom tretje tožene stranke. Zgolj navedba, da so bile njihove izpovedi in izpovedi drugih zaslišanih prič jasne in tekoče ter medsebojno skladne, v konkretnem primeru ne zagotavlja njihove verodostojnosti, še najmanj pa kritično presojo. Da bodo toženci in priče izpovedovali skladno, pri čemer se med seboj dobro poznajo, so družinsko ali vsaj prijateljsko povezani in glede na vpletenost v zadevo vsi zainteresirani za ugoden izid postopka, je najmanj pričakovano. Še posebno to velja upoštevajoč dejstvo, da sta bila preostala dva toženca ob zaslišanju posameznega toženca vselej prisotna v razpravni dvorani ter slišala njegovo izpoved.
Če sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju ne upošteva napotkov višjega sodišča, katera pravdna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati, zagreši bistveno kršitev določb postopka.
KZ-1 člen 228. ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/2-3.
postopek prisilne poravnave - prisilna poravnava - prevzem obveznosti - redno poslovanje družbe - insolventnost - varstvo upnikov - enako obravnavanje upnikov - poslovna goljufija
Postopek prisilne poravnave je namenjen varstvu upnikov in ne njihovemu oškodovanju. Dolžnik namreč zaradi insolventnosti ne more izpolniti vseh zapadlih terjatev, prisilna poravnava pa omogoči, da so upniki obravnavani enako in se na ta način prepreči morebitno privilegirano obravnavanje posameznega ali več posameznih upnikov ter s tem istočasno prikrajšanje ostalih upnikov. Ker je sporni račun zapadel v plačilo po začetku postopka prisilne poravnave, nikoli ne bo poravnan v celoti, temveč bo po določilih ZFPPIPP (po večinski volji upnikov) poplačan le v znesku, ki ustreza sprejeti prisilni poravnavi.
Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP izrecno določa, da lahko subjekt ne glede na (in)solventnost prevzema obveznosti, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Po 3. točki drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP so takšne obveznosti tudi tiste, ki so namenjene tekoči dobavi blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014811
KZ-1 člen 7, 7/1, 113, 175, 175/1, 175/3. ZKP člen 354, 354/2.
zloraba prostitucije - trgovina z ljudmi - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba pravne kvalifikacije - časovna veljavnost kazenskega zakona - trajajoče kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja
V konkretni zadevi je obtožnica obtožencem očitala storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, v tem opisu pa so bili že vsebovani tudi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je samo poseglo v opis dejanja, nato pa ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, obtožencev ni obsodilo za dejanje, ki ni bilo zaobseženo z obtožbo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, pri čemer gre za kontinuirano izvrševanje, ki predstavlja utečen in donosen posel ter za vodenje in nadziranje izvrševanja prostitucije oziroma, da zakonski znak "zaradi izkoriščanja" pomeni, da ima storilec korist od prostituiranja in prejema denar.
Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenega stališča, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja bistven zaslužek deklet.
Kaznivo dejanje zlorabe prostitucije je trajajoče in tudi kolektivno kaznivo dejanje, ki sta, po ustaljenih stališčih kazenskopravne teorije in sodne prakse, dokončani takrat, ko protipravno stanje preneha, oziroma, ko je storjeno zadnje dejanje. Posledično je, če se je dejanje začelo v veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, potrebno uporabiti nov zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da imata določbi 113. člena KZ-1 in 175. člena KZ-1 vsebinsko podoben zakonski znak, prva "zaradi izkoriščanja prostitucije", druga "zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe". Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi opis dejanja dopolnjuje z zahtevo, da se z osebo na določen način razpolaga ali se jo novači, menjava, prenaša nadzor nad njo ali pri teh dejanjih posreduje. To kaznivo dejanje torej določa dodaten zakonski znak, vendar si tudi "izkoriščanja zaradi sodelovanja pri prostituciji", kot zakonskega znaka iz 175. člena KZ-1, ni mogoče zamisliti brez vsaj minimalne podrejenosti oškodovanke, ki izvaja prostitucijo, storilcu, ki zaradi izkoriščanja pri tem sodeluje, s tem pa storilec v določeni meri tudi razpolaga z oškodovanko. Razmejitev med tema dvema kaznivima dejanjema je torej odvisna od vprašanja, ali je storilec pri izvrševanju kaznivega dejanja zlorabe prostitucije z oškodovanko razpolagal na takšen način, da njegovo ravnanje že izpolnjuje objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kar pa je odvisno od dejanskih ugotovitev v vsaki posamični obravnavani zadevi.
V razlogih sodbe izpostavljene okoliščine utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ekonomsko socialni položaj deklet v matičnih državah ter intenziteta posegov v njihove osebnostne pravice nista bili takšni, da bi bilo mogoče protipravno ravnanje obtožencev opredeliti kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00042307
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZVKSES člen 1, 4, 4/2, 4/2-2, 16, 16/3. ZPP člen 286, 286/6, 340.
varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - spregled pravne osebnosti - odgovornost investitorja - zamuda z izročitvijo nepremičnine - odgovornost prodajalca - vmesni kupec - prepozne trditve - odgovornost za zamudo z izpolnitvijo - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Smisel zakonskega določila ni, da bi končnemu kupcu odgovarjala oba, ampak zakon namesto investitorja enako kot investitorja zavezuje tudi vmesnega kupca, ki sicer ne bi odgovarjal kot investitor.
ZFPPIPP člen 126, 126/2, 403, 404, 406, 406/4, 407, 407/4. ZPP člen 343, 343/4.
sklep o odpustu obveznosti - pritožba zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stečajni upravitelj - ugovor proti odpustu obveznosti - opustitev vložitve ugovora - odločanje o ugovoru
Če upravitelj ni vložil ugovora proti odpustu obveznosti, nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o odpustu obveznosti.
Sodišče ni upravičeno brez vloženega ugovora odločiti o ustavitvi postopka odpusta obveznosti. Predlog za odpust obveznosti lahko sodišče po poteku preizkusnega obdobja zavrne brez vloženega ugovora le v primeru, če obstaja pri dolžniku ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.