neupravičena obogatitev - delitev skupnega premoženja v pravdi - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Če pride do nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem, drugi zakonec lahko uveljavlja obligacijski zahtevek.
Sodna praksa dopušča, da bivši zakonec s svojim zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če za to obstajajo posebne okoliščine.
podlage odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje - dokazno breme
Tožnik ni izkazal, da bi državni organi namerno ponaredili listinsko dokumentacijo oziroma izkrivili dejansko stanje, saj so vsi odločali zgolj na podlagi dokazil - in se nanje tudi izrecno sklicevali - ki jih je v spis vložil tožnik.
Obširno pritožbeno pojasnjevanje, zakaj naj bi bilo z ozirom na sam potek škodnega dogodka nelogično, da bi šlo za daljši povodec, na drugi strani prav tako predstavlja neupoštevno (pritožbeno) novoto, saj prvo toženka (razen tega, da naj bi bil povodec dolg približno 1 m) tovrstnih trditev v postopku na prvi stopnji ni podala. Posledično je neutemeljen njen očitek o protislovju, ki naj bi ga sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejanskega stanja zagrešilo, brezpredmetno pa tudi poudarjanje, da naj bi bilo življenjsko in realno bolj logično, da je do dogodka prišlo na način, kot ga je opisala ona.
vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - neupravičena obogatitev - kasneje odpadla pravna podlaga - pravnomočna sodba
1. O odpadli podlagi ni mogoče govoriti, saj je tožeča stranka oziroma njena prednica oba zneska plačala na podlagi sodbe oziroma odločbe. Ne sodba delovnega sodišča in tudi ne odločba Zavoda nista bili ne spremenjeni, ne odpravljeni in ne razveljavljeni. Zavezanka za plačilo zneska, ki ustreza toženki izplačanemu denarnemu nadomestilu med brezposelnostjo, je po odločbi Zavoda pravni prednik tožeče stranke (odločba z dne 12.9.2013, izdana na podlagi 140. člena Zakona o urejanju trga dela. Zato tudi ni mogoče govoriti o izpolnitvi s subrogacijo, saj pogodbene podlage ni, prav tako tudi ne zakonite, glede na to, da je tožeča stranka zavezanec, torej dolžnik.
Izdaja začasne odredbe, kot je predlagana, bi pomenila prepoved oprave izvršilnega dejanja, ki je bilo v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju dovoljeno s sodno odločbo v izvršilnem postopku. Izvršitelju ni mogoče prepovedati ravnanja v skladu z zakonom, torej opravljanja izvršilnih dejanj, ki jih je naložilo sodišče v izvršilnem postopku. Predlagana začasna odredba s prepovedjo dolžniku, da bi s pomočjo izvršitelja odtujil ali obremenil premične stvari upnice, zato ni ustrezno sredstvo zavarovanja.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - omejitev zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava - nepremoženjska in premoženjska škoda - denarna socialna pomoč - višina denarne odškodnine
Prvostopenjsko sodišče pa pri odmeri višine denarne odškodnine citiranega določila drugega odstavka 5. člena ZPŠOIRSP ni upoštevalo. Razsodilo je, da se tožnici poleg že priznanih 6.150,00 EUR v upravnem postopku, prizna v predmetnem sodnem postopku še 12.300,01 EUR odškodnine, s čemer je napačno uporabilo materialno pravo. Od zneska 12.300,01 EUR, ki ga je tožnici dosodilo prvostopenjsko sodišče, je potrebno odšteti v upravnem postopku pravnomočno določeno odškodnino v višini 6.150,00 EUR. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZPŠORSP tako gre tožnici v sodnem postopku odmerjena odškodnina v višini 6.150,01 EUR.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode - rok za izpolnitev obveznosti - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - predlog za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni je v času, ko bi moral izpolniti posebni pogoj - povrniti oškodovancu škodo, ki jo je s kaznivim dejanjem povzročil, imel določene prihodke, drugih finančnih obveznosti ni izkazal, s čimer je pokazal nekritičen odnos do postopka preklica pogojne obsodbe, kar izkazuje, da ni imel resnega namena vračila dolga.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti je možno le znotraj preizkusne dobe.
spor o pristojnosti - zadruga - pravna oseba - gospodarski spor
V konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa zadruga (in ne društvo, kot to zmotno navaja okrožno sodišče v predlogu za rešitev spora o pristojnosti), tožena stranka pa kot gospodarska družba. Tako tožeča, kot tožena stranka sta torej osebi, ki sta izrecno navedeni v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. To pomeni, da je obravnavani spor gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče.
Sodišče druge stopnje ni spregledalo, da literatura (mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Ljubljana, GV založba 2004, stran 1049) sicer navaja, da se tretji odstavek 498. člena ZKP nanaša zgolj na obvezen odvzem predmetov, ne pa tudi na fakultativnega. Vendar pa pritožbeno sodišče upoštevaje jezikovno razlago prvega odstavka 498. člena ZKP, ki zajema tako fakultativni (predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo vzeti) kot tudi obvezen odvzem predmetov (predmeti, ki se po kazenskem zakonu morajo vzeti), ugotavlja, da je podlaga za odvzem predmetov, ki se smejo odvzeti, določena v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 498. člena ZKP.
odločanje o pravdnih stroških - nagrada odvetnika - prvi narok za glavno obravnavo - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih
Neutemeljena je pritožba v delu, kjer pritožnica zahteva plačilo za porabljen čas med zastopanjem na narokih. Do povračila tega stroška je odvetnik upravičen le, če narok traja več kot eno uro (prvi odstavek 6. člena OT). Iz podatkov spisa pa izhaja, da niti narok z dne 10. 2. 2017 niti narok z dne 4. 4. 2017 ni trajal več kot eno uro.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00008550
Uredba Komisije (ES) št. 448/2004 z dne 10. marca 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1685/2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede upravičenosti izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1145/2003 člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 člen 11, 11/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/4. ZJF člen 106f, 106f/3. OZ člen 191.
delna ničnost - pogodba o sofinanciranju - vračilo DDV - upravičeni stroški - strukturni skladi - javni razpis za sofinanciranje iz strukturnih in kohezijskih skladov - enakopravno obravnavanje vseh zainteresiranih subjektov - sprememba javnega razpisa - pravilo volenti non fit iniuria - pravna zmota
Glede pravila iz drugega odstavka 7. člena Uredbe št. 448/2004 višje sodišče meni, da se tožeča stranka v konkretnem primeru nanj ne more neposredno sklicevati. To pravilo namreč ni oblikovano v smislu, da bi na podlagi javnega razpisa izbranemu kandidatu podeljevalo pravico do povrnitve nepovratnega DDV-ja kot upravičenega stroška. Pravilo "samo" določa, kateri izdatki so in kateri niso upravičeni do sofinanciranja iz strukturnih skladov. Znotraj razpoložljivih sredstev pa ima vsaka država članica možnost lastne presoje, katere stroške bo dejansko priznala za upravičene in katere ne. Povedano drugače: države članice se lahko odločijo, da določenega, sicer po uredbi EU upravičenega stroška, ne bodo financirale. Morajo pa pri postavljanju meril financiranja upoštevati temeljna načela financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Tožeča stranka bi ob potrebni skrbnosti (kar vključuje tudi poznavanje davčne zakonodaje) morala vedeti, da ji davčni predpisi (ker je šlo za neobdavčeno dejavnosti) odbitka DDV ne dovoljujejo in se na drugačna ustna pojasnila (tudi če bi bila res dana) ne bi smela ozirati. V kolikor s temi predpisi ni bila seznanjena, pa mora posledice svoje zmote (ki v nobenem primeru ni bila opravičljiva, saj se tožeča stranka te domnevne informacije niti ni trudila preveriti, pa bi jo morala, ko je delala kalkulacijo stroškov za prijavo na razpis) sebi pripisati v škodo (ignorantia iuris nocet).
Tožeča stranka je vedela, da če bo na javnem razpisu izbrana, DDV ne bo upravičen strošek in kot tak ne bo predmet sofinanciranja. Če je bila to zanjo nesprejemljiva posledica, se na razpis ne bi smela prijaviti. Ker se je, pa je s tem pristala na kriterije razpisa, med drugim, da DDV v nobenem primeru ne bo upravičen strošek. S takšnim kriterijem v Javnem razpisu tožena stranka (kot že zgoraj pojasnjeno) tudi ni kršila nobene prisilne norme prava EU, prav tako je utemeljeno zavrnila uporabo kasneje sprejetih Navodil. Toženi stranki zato ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja, posledično tudi o njeni odškodninski odgovornost ni mogoče govoriti. Niti tožeča stranka s tem ni bila nedopustno oškodovana, kot to želi prikazati pritožnica. Tožeča stranka se je namreč s prijavo na Javni razpis strinjala, da DDV ne bo sofinanciran. Nobena krivica pa se ne godi tistemu, ki jo hoče (volenti non fit iniuria).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00042307
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZVKSES člen 1, 4, 4/2, 4/2-2, 16, 16/3. ZPP člen 286, 286/6, 340.
varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - spregled pravne osebnosti - odgovornost investitorja - zamuda z izročitvijo nepremičnine - odgovornost prodajalca - vmesni kupec - prepozne trditve - odgovornost za zamudo z izpolnitvijo - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Smisel zakonskega določila ni, da bi končnemu kupcu odgovarjala oba, ampak zakon namesto investitorja enako kot investitorja zavezuje tudi vmesnega kupca, ki sicer ne bi odgovarjal kot investitor.
izjava osumljenca v predkazenskem postopku - izjava osumljenca, dana policiji - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - ni nedovoljen dokaz - dokazna vrednost uradnih zaznamkov iz kazenskega postopka
V konkretnem primeru policija ni opravila zaslišanja osumljenca, temveč je o njegovi izjavi sestavila le uradni zaznamek po določbi šestega odstavka 148. člena ZKP, ki je bil sestavljen potem, ko je bil osumljenec ob 14.00 uri seznanjen s tem, katerega kaznivega dejanja je osumljen, katere so podlage za sum in seznanjen tudi s procesnimi pravicami, ki mu gredo kot osumljencu; iz le-tega izhaja, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, nato pa podal izjavo, ki mu je bila tudi prebrana. Izjave po prebranju ni podpisal, kot razlog za to je navedel, da ne zaupa policajem. Takšna izjava, ne glede na vsebino in podana po tem, ko so osumljencu dani vsi ustrezni in pravilni pravni pouki, ni nedovoljen dokaz in se iz spisa ne izloča, po drugi strani pa tudi nima dokazne vrednosti v smislu, da bi se na tako izjavo sodba lahko opirala.
razrešitev upravitelja - na predlog dolžnika - razlog za razrešitev upravitelja
Dolžnik nima zahtevka za razrešitev upravitelja na podlagi prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja tudi ne more biti razlog za njegovo razrešitev, saj je njihovo pravilnost oziroma zakonitost mogoče preizkusiti z ustreznimi pravnimi sredstvi, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
povrnitev škode - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - pasivna stvarna legitimacija
Določba, ki ne glede na pisni dogovor odgovornost za spoštovanje določb s področja varnosti in zdravja pri delu nalaga uporabniku, niti v času škodnega dogodka (27. 1. 2012) niti v času pred tem (ko je bila torej sklenjena sporna pogodba) ni veljala. ZDR takšne določbe ni poznal. Vseboval pa je pravili, (1) da delodajalec in uporabnik pred začetkom dela delavca pri uporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika in (2) da morata uporabnik in delavec v času opravljanja dela delavca pri uporabniku upoštevati določbe tega zakona, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika, glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 405, 405/5. ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pritožba dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek ugovora proti odpustu obveznosti
Pritožnik z utemeljenim opozorilom, da se obrazložitev sklepa ukvarja pretirano s teorijo, in premalo z obrazložitvijo ugotovljenih dejstev ter konkretnih argumentov za sprejeto odločitev na podlagi zakonodaje in sodne prakse, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Če je upnik z ugovorom uveljavljal kršitve dolžnosti, ki jih ima dolžnik v postopku osebnega stečaja in v času preizkusnega obdobja, pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je na podlagi izpovedi zaslišane priče A. A. o dejanjih dolžnika pred začetkom postopka osebnega stečaja in zaključka, da B. B., bivša izven zakonska partnerica dolžnika ni ravnala vestno in pošteno, ker ni sodišču predložila poslovne dokumentacije, ki jo je prevzela od dolžnika, čeprav je obljubila da jo bo, zmotno ugotovilo, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ne izpolnjuje svojih obveznosti.
ZFPPIPP člen 126, 126/2, 403, 404, 406, 406/4, 407, 407/4. ZPP člen 343, 343/4.
sklep o odpustu obveznosti - pritožba zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stečajni upravitelj - ugovor proti odpustu obveznosti - opustitev vložitve ugovora - odločanje o ugovoru
Če upravitelj ni vložil ugovora proti odpustu obveznosti, nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o odpustu obveznosti.
Sodišče ni upravičeno brez vloženega ugovora odločiti o ustavitvi postopka odpusta obveznosti. Predlog za odpust obveznosti lahko sodišče po poteku preizkusnega obdobja zavrne brez vloženega ugovora le v primeru, če obstaja pri dolžniku ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
spor majhne vrednosti - prosta dokazna ocena - prepričanje o resničnosti dejstev - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva
Izvedensko mnenje (z obema dopolnitvama) omogoča sodišču prepričanje o obstoju relevantnih dejstev, ki so podlaga za meritorno odločitev o tožbenem zahtevku.
S tem, ko sta bančna uslužbenca zgolj opravila primerjavo osebe na fotografiji z osebo, ki je bila pred njima, preverila podpis in iz dokumenta prepisala potrebne podatke, A. A. pa je o dvigu denarja obvestil pooblaščenko za pranje denarja, nista ravnala dovolj skrbno oziroma vse to za razbremenitev krivde ne zadošča; uslužbenca tožene stranke bi morala tudi preveriti, ali je dokument, na podlagi katerega sta ugotavljala istovetnost stranke, sploh uradni osebni dokument, saj če ta pogoj ni izpolnjen, tudi o ugotavljanju istovetnosti stranke (ker ni objektivnega, verodostojnega vira za primerjavo) ni mogoče govoriti.