V materialnih predpisih ni pravne podlage za stališče, da bi morala imeti tožeča stranka (najemnik) prijavljeno stalno prebivališče v kraju, kjer leži nepremičnina (stanovanje), za katero uveljavlja subvencijo tržne najemnine.
sodna taksa kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse - plačilo na prehodni podračun sodišča - pravočasnost plačila sodne takse - dan plačila - domneva pravočasnosti plačila
Na podlagi določbe 6.b člena ZST-1 se domneva, da je stranka takso plačala v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejete v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, kar je tudi značilnost konkretnega primera. Ta določba varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, a je plačilo iz kakršnegakoli razloga prispelo na prehodni podračun sodišča šele v roku treh delovnih dni po poteku roka za plačilo.
Sodišče prve stopnje je storilo kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. V sodbi ni navedlo razlogov, zaradi katerih priče, za katero je tožena stranka prepričana, da je njeno zaslišanje, glede na izpoved tožnice in priče (njene nekdanje sodelavke), potrebno za ugotovitev relevantnih dejstev, ni zaslišalo. Razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje s sklepom na naroku za glavno obravnavo zavrnilo izvedbo tega dokaznega predloga (že drugi neopravičen izostanek priče z naroka), ni upravičen razlog za zavrnitev tega dokaznega predloga. Skladno s 1. odstavkom 241. člena ZPP sodišče v takem primeru izbere enega izmed ukrepov in s tem zagotovi prisotnost priče na naroku.
sklep o odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - neupoštevni ugovorni razlogi - ugovorni razlog
Ker zakon po preteku preizkusnega obdobja ne dovoljuje uveljavljanja ugovomega razloga iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, pač pa le tistega iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ta pa ni podan, pritožba ni utemeljena.
Takšnega stanja, da bi prišlo pri tožniku do zmanjšanja delovne zmožnosti in bi lahko opravljal določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno ali da bi prišlo pri tožniku celo do popolne izgube delovne zmožnosti, torej, da ne bi bil zmožen za nikakršno pridobitno delo, pa pri tožniku tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ni mogoče ugotoviti. V izvedenih dokazih, zlasti v mnenju sodnega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa, je sodišče prve stopnje imelo dovolj prepričljive strokovno medicinske podlage za zaključek, da je tožnik še vedno zmožen za drugo delo z omejitvami s polnim delovnim časom.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov
Sodišče prve stopnje torej pravilno razloguje, da je tožnik do povračila stroškov zdravljenja v tujini upravičen le, če mu v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od enakovrednih metod zdravljenja. V tem primeru bi bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane. Vendar je zavrnitev tožbenega zahtevka na povračilo stroškov zdravljenja v tujini ob zaključku sodišča prve stopnje, da se rak prostate z enakovrednimi metodami zdravljenja zdravi tudi v Sloveniji, v obravnavanem primeru vsaj preuranjena. Kljub predlaganemu sodno medicinskemu izvedenstvu in izvedbi še nekaterih drugih dokazov, ki jih je za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja predlagal tožnik, je sodišče prve stopnje na toženčev predlog in po uradni dolžnosti zaslišalo le izvedene priče, ki so mnenje o izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji podale že v predsodnem upravnem postopku oziroma v postopku tožnikovega zdravljenja v Sloveniji.
Po prvem odstavku 63.a člena ZPOMK-1 je dejanje nelojalne konkurence le dejanje podjetja (in ne fizične osebe) pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - prepoved razpolaganja s terjatvijo
Tožeča stranka niti ni trdila, da je tožena stranka prezadolžena, tako kot je bil dolžnik tožeče stranke, ko je odsvojil sporno terjatev. Te razloge razume sodišče druge stopnje v tem smislu, da bi morala tožeča stranka za dokazovanje nevarnosti zatrjevati, da bi tožena stranka lahko zaradi svojega finančnega stanja osvojila sporno terjatev tretji osebi.
vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - nastanek nove stvari - vračilo darila v naravi - nadomestitev vrednosti darila - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju zakoncev - zakonske zamudne obresti - uporabnina
Razvezani zakonec vrednost podarjene nepremičnine na kateri je s skupnim delom nastala nova stvar (vrnitev v naravi tako ni več mogoča) lahko uveljavlja v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Glede na to, da je tožnik poslal toženi stranki odpoved pogodbe o zaposlitvi z nepreklicnim odstopom z dne 15. 12. 2016, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik z nespoštovanjem odpovednega roka sicer dejansko kršil svoje delovne obveznosti, vendar taka kršitev ne pomeni, da je odpoved pravno neučinkovita. Ugotovilo je, da je tožnikovemu predlogu z dne 19. 12. 2016 toženka sledila in tožnika odjavila iz obveznega zavarovanja z dnem 14. 12. 2016. Ker je pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje tožniku na njegov predlog prenehalo z dnem 14. 12. 2016, tožena stranka pogodbe o zaposlitvi tožniku ni mogla še enkrat ne redno ne izredno odpovedati 4. 1. 2017.
ZPP člen 325, 325/1, 328. ZOR člen 277. ZIZ člen 21.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - tek zakonskih zamudnih obresti - paricijski rok - predlog za izdajo popravnega sklepa
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati oziroma spreminjati odločitve, popravljati ali dopolnjevati razlogov za odločitev, niti odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo, pač pa le popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - izobrazbeni pogoj
V obravnavani zadevi je šlo torej za premestitev zaradi delovnih potreb po 2. in 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila reorganizacija pri toženi stranki v resnici izvedena, in da je imela tožena stranka za spremembo izobrazbenega pogoja na delovnem mestu vodja oddelka B. utemeljene, objektivne razloge. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa o premestitvi utemeljeno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010047
OZ člen 15, 18, 18/1, 18/2, 39, 39/1, 39/4, 45, 45/1, 45/2, 46, 46/1, 99, 99/1, 99/2.
odškodninska odgovornost delavca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napaka volje - grožnja
V skladu s prvim odstavkom 46. člena OZ je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Toženec v tem sporu ni navajal, da vsebine sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni prebral ali da se z njegovo vsebino ni imel možnosti seznaniti. Zato ni bistveno, ali je bil sporazum vnaprej napisan s strani tožene stranke in ali je imel možnost vplivati na njegovo vsebino. Bistveno je le to, da se je toženec s predlagano vsebino sporazuma strinjal, saj je svojo voljo za sklenitev takšne pogodbe izjavil s podpisom. Tudi z navedbami, da bi mu tožena stranka morala omogočiti, da se pred podpisom sporazuma posvetuje s pravnim strokovnjakom in da se zato toženec kot prava neuka stranka ni zavedal pravnih posledic sprejete obveznosti, toženec ne more doseči neveljavnosti sporazuma zaradi napak volje. Toženec se je moral in mogel kot vsak običajno skrben človek zavedati, da s podpisom sporazuma s takšno vsebino prevzema tudi obveznost plačila dolga.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Zdravljenje je zaključeno, če so pri zavarovancu ugotovljene takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, in da gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja. Če gre pri tožniku za takšno dokončno zdravstveno stanje ali, da je pri njem potrebno še nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, v postopku ni bilo ugotovljeno, zaključek, da zaradi neopravljenih preiskav in posledično neizkazanega zdravstvenega stanja z izvidi, pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, pa je zato preuranjen.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - nerazumljivost izreka sodbe - bistvene kršitve določb kazenskega postopa - sklep o popravi
Ker je pisni odpravek sodbe lahko izdan le na podlagi izvirnika, s katerim se more nenazadnje popolnoma ujemati (prvi odstavek 364. člena ZKP), je lahko tudi predmet poprave iz 365. člena ZKP po njegovi izdaji le odpravek sodbe sam in ne njen izvirnik.
Izvirniku sledi opravek sodbe, v katerem je vsebina izvirnika zvesto povzeta in šele v primeru njunih neskladij je procesno dopustno pisni odpravek sodbe z novim sklepom popraviti.
ZFPPIPP-UPB8 člen 275, 275/3.. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1, 245.
tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - zavrženje tožbe
Če je predmet izpodbojnega zahtevka pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske pravice v korist določene osebe, je treba izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo, in sicer v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Vendar pa tožnica (z zahtevkom, uveljavljenim v tem postopku) ne more doseči, da se na podlagi ugotovljene neveljavnosti pravnih poslov (Prodajne in Darilnih pogodb) oziroma razveljavitve njihovih učinkov, poleg vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (izbrisa lastninske pravice v korist pridobitelja in vpisa lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika), izbrišejo tudi vsa bremena oziroma izvedene pravice tretjih (hipoteke in zemljiški dolg), ki so jih slednji pravno veljavno pridobili v dobri veri, da je stanje v zemljiški knjigi takšno, kot se izkazuje (načelo zaupanja v zemljiško knjigo), vpisane pa so bile po tem, ko je toženka na podlagi spornih pravnih poslov postala lastnik nepremičnin.
Pri zamudni sodbi se zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da toženec priznava vse tožbene navedbe tožeče stranke, zato sodišče dokazov sploh ne izvaja. Posebnost zamudne sodbe je ravno v tem, da sodišče resničnosti trditev tožnika o pravno relevantnih dejstvih sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj zahtevek. Neizpodbojnost te domneve je razvidna iz določbe drugega odstavka 338. člena ZPP, ki določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče se ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb, temveč presoja le, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja in ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni pristojno za izvedbo parcelacije in presojo primernosti strokovne podlage za izvedbo v katastru. Podlago za tako ravnanje je imelo sodišče v prvem odstavku 23. člena in šestem odstavku 23.a člena ZVEtL, sedaj pa v tretjem odstavku 12. člena in v 13. členu ZVEtL-1.
ZP-1 člen 25, 25/1. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/10.
vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - odvzem predmetov - odvzem motornega vozila
Pritožbene navedbe o razlogih za obdolženčeva ravnanja (skrb za preživljanje hčerke in lastno preživljanje) izkazujejo njegovo veliko nekritičnost in tudi ponovitveno nevarnost; te okoliščine pa nimajo nobene povezave z varnostjo cestnega prometa, ki jo mora zasledovati pri svojih odločitvah sodišče, ko se odloča, ali naj obdolžencu, ki je nevaren voznik, izreče stransko sankcijo odvzem motornega vozila.