delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus
Cenzus 300,00 EUR za nadomestitev plačila mora biti dosežen z globo in stroški postopka izrečenimi z eno odločbo o prekršku (z odločbo oziroma s plačilnim nalogom ali sodbo), v ta cenzus ni mogoče všteti glob in stroškov postopka izrečenih z več odločbami.
ZDR-1 člen 132, 132/1.. OZ člen 82, 82/1, 83.. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti (1998) člen 53.. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-7.. ZPSV člen 3, 3/5, 3/5-1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 10.
odpravnina ob upokojitvi
V 6. členu pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da je delovno mesto čistilka prostorov, na katerega je razporejena tožnica, po Kolektivni pogodbi grafične dejavnosti uvrščeno v I. a tarifni razred, kar pomeni 156 točk na uro. Nadalje je bilo v istem členu dogovorjeno, da tožnici pripada dodatek za delovno dobo, ki znaša 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, in da ji pripadajo nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki skladno z določili kolektivne pogodbe. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino navedenega člena pogodbe o zaposlitvi pravilno zaključilo, da tožnici pripada odpravnina ob upokojitvi v skladu s Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, saj sta se za uporabo slednje pri določitvi osebnih prejemkov tožnice (med katere sodi tudi odpravnina ob upokojitvi) pravdni stranki izrecno dogovorili.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je predstavljalo zaprtje poslovne enote organizacijski razlog in s tem prenehanje potrebe po delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi tako tožnice kot ostalih sodelavcev te poslovne enote. Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela, med drugim tudi ukiniti poslovno enoto. Sodišče v postopku ugotavljanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ukinitve enote ne ugotavlja smiselnosti oziroma ekonomske smotrnosti odločitve delodajalca.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 30, 30/3, 46.
prekinitev pravdnega postopka - Bruseljska uredba I - sorodne pravde
Sodišče druge stopnje glede na obrazloženo zaključuje, da v predmetnem postopku glede na vsebino in namen določbe 30. člena Uredbe Bruselj I, niso podane okoliščine, ki bi narekovale prekinitev obravnavanega postopka. Nobena izmed pravdnih strank interesa za prekinitev postopka ni podala. 30. člen Uredbe Bruselj I daje sodiščem pooblastilo, da lahko prekinejo postopek, če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, vendar ob izpolnitvi kriterijev določeni v tretjem odstavku 30. člena Uredbe Bruselj I. Predmetna pravda s celovško zadevo ni sorodna pravda, zato ne obstoji nevarnost diametralno nasprotnih sodnih odločb. Nadalje sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da bi obravnavana pravda in celovška zadeva lahko pripeljali do nezdružljivih sodnih odločb. Sodna odločba učinkuje samo med strankama konkretnega postopka in ne more vezati oseb, ki niso sodelovale v postopku ter nanje niso mogle vplivati.
ZFPPIPP člen 55, 56, 73, 126, 126/1, 201, 201/3, 208, 208/1, 242, 242/2, 245. OZ člen 1012, 1018, 1019, 1019/3, 1019/4, 1020.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - stranke predhodnega postopka - procesna legitimacija dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika - sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - sklep o začetku stečajnega postopka - procesna legitimacija za pritožbo - glasovanje o prisilni poravnavi - poroštvena pogodba - stvarnopravno zavarovanje terjatve - ugovor vrstnega reda - zastavna pravica - solidarno poroštvo - navadni upniki - osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Procesno legitimacijo za pritožbo proti tem sklepom imajo tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka. Tudi v primeru izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka po prvem odstavku 208. člena ZFPPIPP ima dolžnik procesno legitimacijo po svojem (bivšem) zakonitem zastopniku vložiti pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, saj šele s tem sklepom nastopijo pravne posledice iz 245. člena ZFPPIPP. Ob smiselni uporabi določil drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP pa je podana tudi procesna legitimacija dolžnikovega družbenika za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka po prvem odstavku 208. členu ZFPPIPP. Citirano določilo 242. člena ZFPPIPP določa, da če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. V primeru ustavitve postopka prisilne poravnave in začetka stečajnega postopka po prvem odstavku 208. členu ZFPPIPP so o začetku stečajnega postopka odločili upniki, ki so glasovali proti prisilni poravnavi. Zato je treba družbenikom dolžnika v tem primeru priznati procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka.
Več porokov lahko za neki dolg odgovarja solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal upniku posebej, razen če je s pogodbo njihova odgovornost drugače urejena.
Akcesornost poroštva velja le v razmerju med obveznostjo poroka in obveznostjo glavnega dolžnika, ne pa v razmerju med različnimi vrstami zavarovanj, ki so ustanovljena za zavarovanje iste glavne terjatve in v razmerju med soporoki. Stvarna zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe glavnemu dolžniku, imajo na poroka učinek šele takrat, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika. V tem primeru preide terjatev in zastavna pravica na poroka, do takrat pa se porok nanjo ne more sklicevati.
S pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev je pravnomočna tudi vsaka odločitev o terjatvi kot celoti v navedenem seznamu.
Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se upošteva znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena ZFPPIPP pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi. Količnik za glasovanje o prisilni poravnavi je pri navadni terjatvi 1.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00008151
URS člen 26, 121, 121/2. OZ člen 147, 148. ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-9, 285, 285/1, 285/2, 289. ZIZ-G člen 69.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje nosilca oblasti - imenovanje izvršitelja - nadzor nad delom izvršitelja - pogoji za imenovanje - dolžna skrbnost
26. člen URS je temeljna pravna podlaga odškodninske odgovornosti države zaradi škode, ki jo oškodovancu v zvezi z opravljanjem službe oz. druge dejavnosti s protipravnim ravnanjem povzroči državni organ. Da bi bila država neposredno odškodninsko odgovorna (v razmerju do oškodovanca) tudi za protipravna ravnanja nosilcev javnih pooblastil (ali organov lokalne skupnosti) ta ustavna določba ne predpisuje (po oceni pritožbenega sodišča niti ob uporabi ekstenzivne razlage), prav tako pa te pravne podlage ni najti v obstoječi zakonski ureditvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00007934
URS člen 31. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 10, 372, 372/1, 372/1-3, 383, 383/1, 383/1-2, 394, 394/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
kaznivo dejanje grožnje - prekršek in kaznivo dejanje - izključen kazenski pregon - pravnomočno razsojena zadeva - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - pravnomočno končan prekrškovni postopek - zakonski znaki prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
V konkretni kazenski zadevi je torej bil očitek prekrška popolnoma identičen očitku v napadeni sodbi. Za isto oziroma identično dejanje, čeprav z drugačno pravno opredelitvijo pa nihče ne more biti dvakrat sojen.
Glede na neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kaj je tožnica izpovedala zaslišana kot stranka, ko je izpovedala, da ni takoj po prispetju na parkirišče izstopila iz avtomobila in da tudi ni padla takoj po izstopu iz avtomobila ter tudi ne po opravljenem prvem koraku, kakor je sama zatrjevala, temveč je kar nekaj časa sedela v parkiranem avtomobilu, preden je izstopila, ko pa je izstopila, pa je opravila pot v dolžini približno 4 metre in nato padla ter se poškodovala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica ni bila dovolj pazljiva.
Ob ugotovljenem ravnanju tožnice je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da toženki nista opustili svojega dolžnega ravnanja, to je ustreznega čiščenja in posipavanja parkirišča v zimskem času in bi bilo neživljenjsko pričakovati, da na parkirišču ne bo nobenih ledenih zaplat, da so ledene zaplate na pohodnih površinah v zimskih razmerah običajen in pričakovan pojav, toženki pa sta glede na ugotovljene okoliščine dokazali, da tožnica ni bila zadosti previdna in skrbna pri hoji.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prokurist - nosečnost - odpoklic s funkcije
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe, in da tožničino delovno pravno razmerje pri toženi stranki traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi. Na podlagi navedenih določil je ob pravilni uporabi materialnega prava možen le zaključek, ki ga je naredilo sodišče prve stopnje, tj. da je sočasno z odpoklicem tožnice s funkcije prokuristke tožene stranke prenehala tudi njena pogodba o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožnica upravičena do posebnega varstva kot noseča delavka po 115. členu ZDR-1 pa tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo z spornim dnem, kljub temu, da je sicer tožničino prenehanje delovnega razmerja vezano na odpoklic s funkcije prokuristke. Tožnica namreč v skladu s 115. členom ZDR-1 uživa varstvo ves čas nosečnosti in ji v tem času tudi ne more prenehati delovno razmerje (tretji odstavek 115. člena ZDR-1).
sklep o odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - neupoštevni ugovorni razlogi - ugovorni razlog
Ker zakon po preteku preizkusnega obdobja ne dovoljuje uveljavljanja ugovomega razloga iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, pač pa le tistega iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ta pa ni podan, pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožena stranka s pritožbo zoper sodbo z dne 19. 9. 2017 uspela v celoti, saj je na podlagi njene pritožbe sodišče prve stopnje izdalo nadomestno sodbo, s tem pa je upravičena tudi do plačila sodne takse za pritožbo v višini 165,00 EUR.
Zaključek sodišča prve stopnje, da mora delodajalec poskrbeti za varno delovno okolje svojih delavcev, je materialnopravno pravilen, saj to dolžnost delodajalcu nalagata določbi 5. člena in 15. člena Zakona o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD).
Če ni poskrbel, da bi zagotovil varno delovišče tožniku in njegovemu sodelavcu kdo drug od številnih izvajalcev na skupnem delovišču, bi moral to dolžnost izpolniti zavarovanec sam. 25. člen ZVZD jasno določa, da je dolžnost dveh ali več delodajalcev zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in za izvajanje teh ukrepov odgovornega delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00007721
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121a, 121a/2. ZGD-1 člen 4, 4/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6, 39, 39/1.
verjetnost zmede v javnosti - zmeda potrošnika glede izvora storitev - povprečni potrošnik - licenčna pogodba - kršitev pogodbe - civilni delikt - denarni zahtevek - izguba dobička - aktivna legitimacija - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - pristojnost sodišča - stroški postopka - pravice iz znamke
Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora storitev (torej izvora oddajanja). Verjetnost zmede je izključena, kadar se ne zdi, da potrošnik pripisuje spornemu blagu (sporni storitvi), da izvira od enega ali ekonomsko povezanih subjektov.
Ključnega pomena je, kako povprečni potrošnik dojema znamko v povezavi s storitvami, za katere je registrirana.
Za presojo, da je podana zmeda glede izvora storitve, je dovolj, da poprečni gledalec pomisli, da morda gleda oddajo, produkcijo (resničnostni šov) tožeče stranke, v resnici pa gleda resničnostni šov tožene stranke. Pri tem ni pomembno, ali je tožeča stranka, ko je tekom trajanja licenčne pogodbe z družbo X. v zvezi s produkcijo spornega resničnostnega šova blagovno znamko „Kmetija“ registrirala na svoje ime, morda kršila določila te pogodbe. Vprašanje kršitve pogodbe je stvar pogodbenih strank.
Vsaka gospodarska družba je samostojna pravna oseba. Kot taka samostojno sklepa pravne posle. Od uspešnosti poslovanja pa je odvisen tudi njen prihodek in posledično dobiček. Iz določil ZGD ne izhaja, da je lastnik deleža ene družbe aktivno legitimiran za vložitev tožbe zaradi izgube dobička, ki jo utrpi družba, v kateri ima 100% delež.
Obveznost sodišča, pozvati tožečo stranko k navedbi VSP pa nastopi le takrat, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev in je od VSP odvisna pristojnost sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Glede na to, da je tožnik poslal toženi stranki odpoved pogodbe o zaposlitvi z nepreklicnim odstopom z dne 15. 12. 2016, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik z nespoštovanjem odpovednega roka sicer dejansko kršil svoje delovne obveznosti, vendar taka kršitev ne pomeni, da je odpoved pravno neučinkovita. Ugotovilo je, da je tožnikovemu predlogu z dne 19. 12. 2016 toženka sledila in tožnika odjavila iz obveznega zavarovanja z dnem 14. 12. 2016. Ker je pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje tožniku na njegov predlog prenehalo z dnem 14. 12. 2016, tožena stranka pogodbe o zaposlitvi tožniku ni mogla še enkrat ne redno ne izredno odpovedati 4. 1. 2017.
ZFPPIPP-UPB8 člen 275, 275/3.. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1, 245.
tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - zavrženje tožbe
Če je predmet izpodbojnega zahtevka pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske pravice v korist določene osebe, je treba izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo, in sicer v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Vendar pa tožnica (z zahtevkom, uveljavljenim v tem postopku) ne more doseči, da se na podlagi ugotovljene neveljavnosti pravnih poslov (Prodajne in Darilnih pogodb) oziroma razveljavitve njihovih učinkov, poleg vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (izbrisa lastninske pravice v korist pridobitelja in vpisa lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika), izbrišejo tudi vsa bremena oziroma izvedene pravice tretjih (hipoteke in zemljiški dolg), ki so jih slednji pravno veljavno pridobili v dobri veri, da je stanje v zemljiški knjigi takšno, kot se izkazuje (načelo zaupanja v zemljiško knjigo), vpisane pa so bile po tem, ko je toženka na podlagi spornih pravnih poslov postala lastnik nepremičnin.
V materialnih predpisih ni pravne podlage za stališče, da bi morala imeti tožeča stranka (najemnik) prijavljeno stalno prebivališče v kraju, kjer leži nepremičnina (stanovanje), za katero uveljavlja subvencijo tržne najemnine.
Tožeča stranka je svojo obveznost plačila nadomestil plače v ustreznem neto znesku za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnila prostovoljno in ne na podlagi sodne odločbe, saj v času izpolnitve pripadajoči znesek nadomestil plače toženca še ni bil ugotovljen. Tožeča stranka je sama izračunala znesek, ki naj bi pripadal tožencu, in mu ga tudi plačala, pri čemer je vedela, da je njena obveznost lahko nižja od vtoževanega zneska. Glede na to je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da kasnejša sodba na podlagi odpovedi, ki je posledica že izpolnjene obveznosti, ki je predmet tožbenega zahtevka v sodnem postopku, ne pomeni odpada pravne podlage za plačilo zneskov, ki jih v tem postopku tožeča stranka zahteva nazaj.
ZPP člen 95, 108, 108/4, 137, 137/1, 168, 168/1. ZST-1 člen 11, 12, 12/2, 12/2-7, 12/3.
taksna obveznost - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv na dopolnitev vloge - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje nepopolne vloge - izjava o premoženjskem stanju - lastnoročen podpis - kazenska odgovornost - resničnost podatkov
Podpis stranke je obvezna sestavina predloga za taksno oprostitev.
Kljub izrecnemu pozivu sodišča, tožnik predloga za taksno oprostitev ni dopolnil s svojim podpisom, zato je sodišče predlog pravilno zavrglo.
Izjava o premoženjskem stanju ni le posredovanje identifikacijskih podatkov, ampak je tudi izjava o resničnosti in popolnosti podatkov ter prevzem materialne in kazenske odgovornosti zanjo. Pooblastilo za tako izjavo ni vsebovano v splošnem pooblastilu, s katerim stranka pooblašča odvetnika.
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi toženca, izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče je namreč štelo, da je toženec pravočasno odgovoril na tožbo. Na podlagi takšne odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi toženca je nastal pravni položaj, ko predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni potreben.