prošnja za preklic naroka - upravičen razlog - fikcija umika tožbe
Tožeča stranka je res v prošnji za preklic in preložitev naroku zatrjevala, da ima pooblaščenec ob istem času določen narok v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti in da je bil narok za glavno obravnavo določen že na naroku 14. 7. 2017 in da pooblaščenec ne more biti ob istem času na obravnavi v Murski Soboti in Celju ter da naj sodišče ugodi njegovi prošnji (listna št. 65 spisa). Vendar, kot je bilo ugotovljeno, je bil pooblaščenec tožeče stranke obveščen o zavrnitvi njegove prošnje za preklic - preložitev naroka tri tedne pred narokom. Zakaj ne bi mogel zagotoviti nadomestnega pooblaščenca - substituta ali zakaj ni vsaj poskusil sporazumno preložiti narok pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti in zakaj naj bi tožeča stranka zahtevala zastopanje točno tega pooblaščenca ni konkretizirala.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007408
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZKZ člen 17, 17/2.
priposestvovanje - promet s kmetijskim zemljiščem - ničnost pogodbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - zakonita in dobroverna posest - sklenitev kupoprodajne pogodbe - predmet pogodbe - kmetijsko zemljišče - ugovor ničnosti pogodbe
Ker se sodišče prve stopnje o trditvi - da je kupoprodajna pogodba nična, ker je bilo zemljišče, ki je bilo predmet prodaje/nakupa v času sklepanja tega posla kmetijsko zemljišče in zato pravni promet z njim z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih omejen - ni izreklo in v okviru teh trditev ni preverilo toženčeve ne/dobrovernosti pri izvrševanju posesti, bo to moralo storiti v ponovljenem postopku.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 74, 74/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/3, 91/6.. - člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobni - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - vodstveni delavci - potek mandata - individualna pogodba o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - izobrazba - reparacijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se za tožnici ponujeno novo delovno mesto zahteva 6/2. raven strokovne izobrazbe, zaradi česar ji glede na dejansko izobrazbo tožnice ni bilo ponujeno ustrezno delovno mesto. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, posledično pa še vedno velja odpovedana individualna pogodba o zaposlitvi, saj se ponujena nova pogodba, ki jo je tožnica podpisala, na podlagi tretjega odstavka 91. člena ZDR-1 šteje za razvezano. Vendar veljavnost odpovedane individualne pogodbe o zaposlitvi ni neomejena. Ta pogodba velja le dotlej, ko bo tožnica nastopila delo na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam, kar ji mora toženka zagotoviti oziroma ponuditi v podpis takšno pogodbo o zaposlitvi.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - opustitev dolžnega ravnanja - merilo skrajne skrbnosti - padec na javni cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - neskrbno ravnanje oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - dokazna ocena
Pravilen je zaključek sodbe o nedopustnosti toženkinega ravnanja oziroma opustitve. Toženka bi morala kot strokovnjak na svojem področju vedeti, da začasna sanacija na način, kot je bila izvedena, ni bila ustrezna, in da bi škodni dogodek lahko preprečila, če bi jašek pokrila z lesenim pokrovom, postavila opozorilne table oziroma drugo ustrezno signalizacijo. Ker tega ni storila, ji je moč očitati pomanjkanje dolžne skrbnosti pri sanaciji jaška oziroma pomanjkanje skrbi za varnost udeležencev na cesti, na kateri se je nahajal vdrti jašek.
pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - bistvena sestavina pogodbe - plačilni rok - namen plačila - namen nakazila - pogodbeni namen - izpolnitev obveznosti - nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe - razdrta pogodba - ohranitev pogodbe v veljavi - dokazno breme - pravila o dokaznem bremenu
Materialno dokazno breme, da je bil namen tožnikovega plačila z dne 13. 8. 2010 plačilo kupnine po Pogodbi o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, je na tožniku. Ker svojih trditev v postopku ni izkazal, njegov zahtevek ni utemeljen.
V skladu z določilom 215. člena ZPP v primeru, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Sodišče prve stopnje pa na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti obstoja dogovora o vzdržanju Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 14. 6. 2010 v veljavi tudi po poteku roka za plačilo kupnine in posledično namena nakazila, ki ga je zatrjeval tožnik.
pogodba o poroštvu - pomanjkljivo izpolnjena poroštvena izjava - prenehanje poroštvene obveznosti - forma ad valorem - pisna oblika kot pogoj veljavnosti
V pisni obliki mora biti podan tisti del poroštvene izjave, ki poroka obremenjuje, medtem ko je del, ki porokov položaj olajšuje, veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. Napačni so zaključki sodišča, da bi bila veljavna zgolj pisna ukinitev toženkinega poroštva.
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica
V primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče v takem primeru obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo. Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
Po Splošnih pogojih tožene stranke je zavarovana škoda, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi ali posesti v polici navedenega čolna prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja tretjih oseb. Iz zavarovalnega kritja so povsem jasno in izrecno izključeni zahtevki oseb, ki so na čolnu. Takšni Splošni pogoji so skladni z določbo 33.a člena ZOZP, ki v tretjem odstavku določa, da se osebe, ki se prevažajo s čolnom, ne štejejo za tretje osebe po tem zakonu.
Zgolj dejstvo, da toženka, tudi če je račun oziroma opomin prejela, slednjemu ni nasprotovala, poslovnega razmerja ne potrjuje, prav tako tudi ne samoprijava davčnemu organu in plačilo davka.
delni odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - nevarnost za premoženje večje vrednosti
Nasprotni udeleženec sicer ima razsodnost in voljo za uravnavanje osnovnih vsakodnevnih življenjskih potreb (skrb zase), ni pa sposoben samostojno in odgovorno ravnati s premoženjem in večjimi finančnimi sredstvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007864
OZ člen 3, 5, 11, 190, 198. SPZ člen 25, 65, 66, 70. ZZZDR člen 5, 13, 102. ZPND člen 22, 22/2.
neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - prikrajšanje - obogatitev - volenti non fit iniuria - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - prostovoljna izselitev solastnika - zahteva za dopustitev uporabe - pravica zahtevati delitev solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - nasilje v družini - izravnalna pravičnost
Konflikti (razvezanih) zakoncev, zaradi katerih se (nekdanji) zakonec izseli iz solastne nepremičnine, niso sami po sebi zadosten (utemeljen) razlog, zaradi katerega bi bil ta (nekdanji) zakonec kot solastnik upravičen do uporabnine. Izkazane morajo biti posebne okoliščine, zaradi katerih se je solastnik zaradi ravnanja drugega solastnika izselil in zaradi katerih se ni dolžan vrniti nazaj v nepremičnino oziroma ni bil upravičen zahtevati od drugega solastnika uporabe solastne nepremičnine.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 170, 170/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
študij v tujini - pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - dokazi in dokazna ocena - pravica do izjave - ustnost pogodbe
Na podlagi dokazne ocene je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila ustno sklenjena pogodba o izobraževanju med pravdnima strankama v pretežnem delu realizirana in je toženka svoje obveznosti v celoti izpolnila. Ker je tožnik za toženko prevzel obveznost nositi stroške študija MBA, je njegov tožbeni zahtevek na plačilo šolnine neutemeljen.
ugovor dolžnika - ustni dogovor o plačilu - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje strank - reprogramiranje pogodbe - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Dolžnik je le pavšalno zatrjeval plačilo vseh terjatev po pogodbi in ustno dogovorjeni reprogram odplačevanja posojila. Če bi se o slednjem dogovoril z upnikom, bi imenoval osebo pri upniku in zapisal kakšna je bila vsebina reprograma. Sodišče prve stopnje bi na podlagi tako konkretiziranih trditev izvedlo dokazni postopek z zaslišanjem strank. Ustrezno in zadostno je obrazložilo zavrnitev predlaganega dokaza z zaslišanjem strank .
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne stečajne mase - načrt prve razdelitve - prodaja premoženja - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - predračun stroškov - specifikacija stroškov - vrste stroškov stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - nepreverljivost odločitve
Upnica je načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase opredeljeno ugovarjala v postavkah stroškov prodaje v višini 600,00 EUR in drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR, ker ni bilo jasno, kaj ti stroški po vsebini predstavljajo. Prvostopenjsko sodišče se je bilo zato glede na dolžno odločanje o ugovoru dolžno osredotočiti na presojo vsebine ugovora in preizkusiti utemeljenost in pravilnost navedenih postavk stroškov.
Predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog predstavlja le okvir teh stroškov, zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Prav za ta del že znanih dejanskih stroškov so zato razlogi izpodbijanega sklepa napačni.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - sodna poravnava - dvom v verodostojnost listine - izpodbijanje sodne poravnave - neskladnost s prostorskimi akti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti listine o pravnem naslovu (sodna poravnava). Tudi neskladnost s prostorskim aktom v postopku ustanovitve etažne lastnine ni relevantna.
obseg zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - izločitveni zahtevek iz zapuščine - potomci in zakonec pokojnika - odpoved dedovanju - zapuščina brez dediča - zapuščinska masa - zapustnikova terjatev
Ker je zapustničina terjatev do leasingodajalca del zapuščinske mase, je njeno višino treba ugotoviti pred odločitvijo o dedovanju oziroma omejitvi dedovanja.
Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin (ali zapisnikov o izpovedbah prič), torej takrat, ko je sodišče (tem) listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Za takšen primer pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožeča stranka sicer navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da naj bi tožena stranka ugovarjala dejstvu plačila računov neposrednim dobaviteljem, a ker se pri tem sklicuje na vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2015 in njene navedbe v tej, je jasno, da zakonski dejanski stan protispisnosti (kot je opredeljen v 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podan.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje - vlaganja - izvedensko mnenje - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj razmerje med zapustnico in tožnikom (potomcem) ni ustrezalo dejanskemu stanu iz 32. člena ZD. Sodišče prve stopnje pri tem ni izpostavilo le, da med njima ni bilo skupnega življenja, ampak tudi da ni bilo (niti) skupnega pridobivanja. Prav tako je moč iz celotne (ožje) obrazložitve jasno razbrati, da tožnikove pomoči zapustnici ni moč opredeliti kot znatnejše. Ob tem, da ni razvidno, da bi tožnik v tej smeri v postopku na prvi stopnji sploh podal ustrezne (to je pravočasne in konkretne) trditve, pa upoštevaje prepričljivo obrazloženo ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njima ni šlo (niti) za skupno pridobivanje, pritožbeno izpostavljanje pomena dejanske pridobitne skupnosti (med prednikom in potomcem) za obravnavani primer niti ni relevantno.
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o zahtevku za zvišanje preživnine za mladoletnega A. A. pravilno oprlo na določilo 421. člena ZPP v zvezi s 132. členom ZZZDR, na podlagi katerega se lahko na zahtevo upravičenca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki, zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine.