načelo formalne legalitete - notarski zapis kot izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - določljivost predmeta
V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete in zato mora biti obveznost, ki naj se izvrši, enako kot velja za sodne odločbe in sodne poravnave ter druge izvršilne naslove, tudi v notarskem zapisu določno opredeljena.
poenostavljena prisilna poravnava - ugovor zoper sklep o izvršbi - učinek pravnomočno potrjene prisilne poravnave - obseg terjatve - prenehanje terjatve - nezapadla terjatev - posodobljen seznam terjatev - skupni znesek terjatev - glavne in stranske terjatve - stroški pravdnega postopka - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - odgovor na ugovor - neprerekane trditve - priznana dejstva - nova dejstva - nedopustne pritožbene novote - časovne meje pravnomočnosti - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nepotrebni stroški
Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje. V skupnem znesku terjatev nekega upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
Ker upnik v predlogu za izvršbo ni upošteval, da je bila nad dolžnikom s pravnomočnim sklepom potrjena poenostavljena prisilna poravnava, je sodišče ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi poleg upoštevanja načela formalne legalitete moralo ugotoviti tudi, ali in v kolikšnem obsegu je ta poenostavljena prisilna poravnava vplivala na konkretni izvršilni naslov - to je, ali in za kateri del izterjevane terjatve upniku še ostaja veljaven izvršilni naslov oziroma v katerem delu je bil ta izvršilni naslov spremenjen.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007437
SZ-1 člen 24, 24/4. OZ člen 198. ZPP člen 13. ZMZPP člen 67, 99, 99/1.
uporabnina - obligacijski zahtevek - uporaba solastne stvari - višina uporabnine - predhodno vprašanje - delež na skupnem premoženju - načelo celovitosti presoje vseh razmerij med zakoncema - sodba hrvaškega sodišča - sodba sodišča - priznanje tuje sodne odločbe - tržna vrednost nepremičnine - cenitev kot podlaga za izračun prometne vrednosti stanovanja - višina prikrajšanja - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo - mednarodno pravo
Pri ugotavljanju višine uporabnine, ki pripada tožnici, je predhodno vprašanje, kolikšen je njen delež na skupnem premoženju zakoncev.
Glede uporabnine, višina katere je odvisna med drugim tudi od višine tožničinega deleža na skupnem premoženju, ki po slovenskem pravu ne more biti različen na različnih predmetih skupnega premoženja, se hrvaške sodbe ne more upoštevati.
Zgolj dejstvo, da toženka, tudi če je račun oziroma opomin prejela, slednjemu ni nasprotovala, poslovnega razmerja ne potrjuje, prav tako tudi ne samoprijava davčnemu organu in plačilo davka.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne stečajne mase - načrt prve razdelitve - prodaja premoženja - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - predračun stroškov - specifikacija stroškov - vrste stroškov stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - nepreverljivost odločitve
Upnica je načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase opredeljeno ugovarjala v postavkah stroškov prodaje v višini 600,00 EUR in drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR, ker ni bilo jasno, kaj ti stroški po vsebini predstavljajo. Prvostopenjsko sodišče se je bilo zato glede na dolžno odločanje o ugovoru dolžno osredotočiti na presojo vsebine ugovora in preizkusiti utemeljenost in pravilnost navedenih postavk stroškov.
Predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog predstavlja le okvir teh stroškov, zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Prav za ta del že znanih dejanskih stroškov so zato razlogi izpodbijanega sklepa napačni.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - pasivnost upnika
Sankcija za nevložitev odgovora na ugovor tretjega po prvem odstavku 65. člena ZIZ je možna samo, če se da z gotovostjo ugotoviti, da je bil upnik pasiven.
ZPP člen 101, 101/1, 111, 111/4, 116, 116/1, 141, 141/1, 142, 142/4, 143, 143/4, 143/5, 343, 343/1, 343/2. ZIZ člen 15. OZ člen 6, 6/2.
vročanje s fikcijo - zamuda roka za vložitev pravnega sredstva - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - štetje rokov - iztek roka za dvig pisanja na dan dela prosti dan - razlaga zakonske določbe - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - ustaljena sodna praksa - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravna zmota - nepoznavanje prava - skrbnost dobrega strokovnjaka - ugotavljanje časa vročitve - dejanska vročitev - vročitev v hišni predalčnik - vročitev pisanja pooblaščencu - prenehanje pooblastila za zastopanje - sklep o nadaljevanju izvršbe
Sklicevanje na razlago določb ZPP o vročanju in štetju rokov, ki ni v skladu z aktualno sodno prakso in pri katerem ni upoštevano že nekaj časa veljavno načelno mnenje Vrhovnega sodišča RS z občne seje dne 14. 1. 2015, predstavlja za vrnitev v prejšnje stanje neupošteven razlog.
Ker sklep o nadaljevanju izvršbe pooblaščenki ni bil vročen zaradi zastopanja novega dolžnika (o tem zastopanju sodišče tedaj še ni bilo obveščeno), temveč kot pooblaščenki za zastopanje prvotnega dolžnika, ki tedaj ni več obstajal, te vročitve pooblaščenki v razmerju do novega dolžnika ni mogoče upoštevati kot pravilne in veljavne.
ZDR-1 člen 118, 118/1.. ZPP člen 291, 291/1, 311, 311/1, 321, 321/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - datum sodne razveze
Sodišče odločitev sprejme na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana (drugi odstavek 321. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje trajanje delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pravilno ugotovilo le do 7. 6. 2017, tj. do datuma zaključka glavne obravnave, ko je bila odločitev sprejeta (datum izdaje sodbe - prvi odstavek 291. člena ZPP), ne pa do kasnejšega datuma odpreme sodbe (21. 9. 2017) oziroma, vročitve sodbe tožnici (22. 9. 2017).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008597
ZIZ člen 24, 24/3, 58, 58/1. ZPP člen 214. ZFPPIPP člen 374.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - konstitutiven sklep - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb - domneva priznanja neprerekanih dejstev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - poplačilo upnika
Sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim ugodi predlogu novega upnika za vstop v izvršbo namesto prvotnega upnika, hkrati odloči o procesni in stvarni legitimaciji na aktivni strani. S spremembo upnika po vložitvi predloga za izvršbo pride namreč do spremembe sklepa o izvršbi v subjektivnem delu na aktivni strani, zaradi načela formalne legalitete pa je sklep o vstopu novega upnika konstitutiven z materialnopravno in procesno pravno naravo.
Ob smiselni uporabi določbe 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se neprerekanih (in s tem priznanih) dejstev ne dokazuje.
Upnik se šteja za poplačanega v obsegu, navedenem v pravnomočnem sklepu o končni razdelitvi, katerega sestavni del je končni načrt končne razdelitve. Niti v določbah ZIZ niti v določbah ZFPPIPP ni podlage za stališče, da bi se upnik štel za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetih nepremičnin, ne glede na pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
izvršba na dolžnikovo terjatev - terjatev na izročitev ali dobavo premičnin - leasing avtomobila - dolžnikov dolžnik - leasingodajalec kot lastnik zaseženega vozila
Z izvršbo na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine upnik ne more doseči pridobitve lastninske pravice na stvari, kot je s predlogom za izstavitev takšne dokumentacije, da se bo upnik na vozilih lahko vpisal kot lastnik, zahteval upnik, ter bi navedeno tudi bil učinek izdanega sklepa, ki pa ga ZIZ ne dovoljuje. Jasno je namreč, da ima leasingojemalec (v danem primeru dolžnik) predmet leasinga v svoji posesti. Dolžnik v primeru leasinga ni lastnik stvari. Predmet izvršbe na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, so lahko le premičnine v lasti dolžnika (ne morebiti v potencialni, bodoči lasti), pri čemer so te lahko v posesti dolžnika, upnika ali tretje osebe. Gre za eno od predpostavk takšne izvršbe, ki v danem primeru ni izpolnjena.
Po Splošnih pogojih tožene stranke je zavarovana škoda, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi ali posesti v polici navedenega čolna prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja tretjih oseb. Iz zavarovalnega kritja so povsem jasno in izrecno izključeni zahtevki oseb, ki so na čolnu. Takšni Splošni pogoji so skladni z določbo 33.a člena ZOZP, ki v tretjem odstavku določa, da se osebe, ki se prevažajo s čolnom, ne štejejo za tretje osebe po tem zakonu.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - sodna poravnava - dvom v verodostojnost listine - izpodbijanje sodne poravnave - neskladnost s prostorskimi akti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti listine o pravnem naslovu (sodna poravnava). Tudi neskladnost s prostorskim aktom v postopku ustanovitve etažne lastnine ni relevantna.
obnova postopka - zavrnitev predloga - nova dejstva ali novi dokazi
Zatrjevani obnovitveni razlog (10. točka 394. člena ZPP) ni podan, saj nobeno dejstvo oziroma dokaz, na katerem tožnik utemeljuje svoj predlog za obnovo postopka, ne predstavlja novega dejstva ali dokaza, na podlagi katerega bi bila za tožnika lahko izdana ugodnejša odločba. Vsi ti dokazi, na katere se sklicuje tožnik, so nastali kasneje in v času izdaje sodnih odločb sodišča prve in druge stopnje niso obstajali.
obseg zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - izločitveni zahtevek iz zapuščine - potomci in zakonec pokojnika - odpoved dedovanju - zapuščina brez dediča - zapuščinska masa - zapustnikova terjatev
Ker je zapustničina terjatev do leasingodajalca del zapuščinske mase, je njeno višino treba ugotoviti pred odločitvijo o dedovanju oziroma omejitvi dedovanja.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje - vlaganja - izvedensko mnenje - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj razmerje med zapustnico in tožnikom (potomcem) ni ustrezalo dejanskemu stanu iz 32. člena ZD. Sodišče prve stopnje pri tem ni izpostavilo le, da med njima ni bilo skupnega življenja, ampak tudi da ni bilo (niti) skupnega pridobivanja. Prav tako je moč iz celotne (ožje) obrazložitve jasno razbrati, da tožnikove pomoči zapustnici ni moč opredeliti kot znatnejše. Ob tem, da ni razvidno, da bi tožnik v tej smeri v postopku na prvi stopnji sploh podal ustrezne (to je pravočasne in konkretne) trditve, pa upoštevaje prepričljivo obrazloženo ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njima ni šlo (niti) za skupno pridobivanje, pritožbeno izpostavljanje pomena dejanske pridobitne skupnosti (med prednikom in potomcem) za obravnavani primer niti ni relevantno.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00007551
ZVEtL člen 26. ZVEtL-1 člen 47, 47/3, 57, 57/3. ZNP člen 37.
določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dodatni sklep - vknjižba služnostne pravice - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - sprememba materialnega predpisa - prehodna določba
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločanju ni napravilo napake pri uporabi tedaj veljavnega predpisa, je bilo treba zaradi kasnejše spremembe tega materialnega predpisa, ki ga je po izrecni predhodni določbi treba uporabiti, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek zaradi odločanja o služnosti na pripadajočih zemljiščih.
dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - rok za dopolnitev tožbe - iztek roka - sodne počitnice - procesni rok - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - pravočasna dopolnitev tožbe
Petnajstdnevni rok za dopolnitev tožbe se je iztekel med sodnimi počitnicami, in to na soboto 15. 7. 2017 oziroma bi se zaradi določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel 17. 7. 2017, kar je tudi med sodnimi počitnicami. Dopolnitev tožbe, vložena 16. 8. 2017, je po povedanem pravočasna.
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o zahtevku za zvišanje preživnine za mladoletnega A. A. pravilno oprlo na določilo 421. člena ZPP v zvezi s 132. členom ZZZDR, na podlagi katerega se lahko na zahtevo upravičenca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki, zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007517
ZPP člen 8. OZ člen 564, 564/1. ZZZDR člen 124, 124/1. URS člen 33, 67.
pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - dokazovanje navideznosti pogodbe - kavza pogodbe - causa acguirendi - darilni namen - skupni namen pogodbenih strank - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost - odplačna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - bodoče obveznosti - prevzemnikove obveznosti - dolžnost preživljanja staršev - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - zasebna lastnina - ničnost pogodbe
Iz pogodbe (in ostalih izvedenih dokazov) izhaja, da se je toženka v zameno za prejeto premoženje zavezala staršema pomagati in da je to že prej delala. Takšna pogodba ni darilna pogodba. Upoštevaje tudi zaupnost oziroma osebnostnost odnosa med pogodbenikoma (očitno zapustniku ni bilo vseeno, kdo mu (je) pomaga(l) v času bolezni in premagovanja odvisnosti ter kdo poskrbi za njegovo ženo), bi bil vsakršen poskus primerjanja vrednosti danega in prejetega na podlagi sporne pogodbe, zgrešen. Ob tem, ko tudi ne gre za situacijo, ko bi pogodbenika že vnaprej ocenila, da bo imel kateri od njiju večje koristi od obveznosti, zaradi česar bi pogodba prenehala biti aleatorna, je ocena sodišča, da ne gre za darilno pogodbo, materialnopravno povsem pravilna.
Bistveni element ustavnega jamstva zasebne lastnine (33. in 67. člen URS) je v zagotovitvi in uresničitvi posameznikove svobode, ključni element te pa je svoboda razpolaganja. Nagib "izločiti iz dedovanja nujno dedinjo", tudi če bi obstajal, ne bi bil nedopusten in pogodba zaradi tega ne bi bila nična. Edina omejitev je tista, ki jo je tudi sodišče prve stopnje pravilno izluščilo v jedro spora - to je omejitev neodplačnega razpolaganja, če bi bil zaradi njega prikrajšan tožničin nujni delež. A ta omejitev, kot pojasnjeno, velja le za neodplačna razpolaganja. Ker sporna pogodba ni neodplačna, je izpodbijana odločitev pravilna.