ZPP člen 216, 286, 355, 358. ZOR člen 188, 200, 201, 201/3, 376.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - katastrofalna škoda - invalidnost - poškodbe glave - nevrološka poškodba možganov - predhodna poškodba oškodovanca - poškodba otroka med hospitalizacijo - teorija jajčne lupine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - doživljenjska mesečna renta - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - premoženjska škoda - odmera odškodnine - pravična ocena - zastaranje odškodninske obveznosti - temeljna obrestna mera - zamudne obresti
Prva tožnica vtožuje odškodnino za škodo zaradi hude poškodbe glave, ki jo je dobila aprila 1995 med hospitalizacijo. Z vmesno sodbo je bilo glede prve tožnice že odločeno o vseh elementih odškodninske odgovornosti in o ugovoru zastaranja, ki sta ga uveljavljali toženki. Odločeno je bilo tudi o odgovornosti druge toženke, kot je jasno razvidno iz uvoda in obrazložitve vmesne sodbe, ki ju je treba upoštevati v povezavi z njenim izrekom.
Ni mogoče ugotoviti, kako bi potekal razvoj prve tožnice in kakšne posledice bi imela, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. V njem je bil poškodovan del že prej difuzno okvarjenih možganov (leva možganska polobla), in sicer tista hemisfera, ki je bila predhodno že prizadeta (del, kjer sta centra za vid in govor).
ZPP člen 101, 101/1, 111, 111/4, 116, 116/1, 141, 141/1, 142, 142/4, 143, 143/4, 143/5, 343, 343/1, 343/2. ZIZ člen 15. OZ člen 6, 6/2.
vročanje s fikcijo - zamuda roka za vložitev pravnega sredstva - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - štetje rokov - iztek roka za dvig pisanja na dan dela prosti dan - razlaga zakonske določbe - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - ustaljena sodna praksa - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravna zmota - nepoznavanje prava - skrbnost dobrega strokovnjaka - ugotavljanje časa vročitve - dejanska vročitev - vročitev v hišni predalčnik - vročitev pisanja pooblaščencu - prenehanje pooblastila za zastopanje - sklep o nadaljevanju izvršbe
Sklicevanje na razlago določb ZPP o vročanju in štetju rokov, ki ni v skladu z aktualno sodno prakso in pri katerem ni upoštevano že nekaj časa veljavno načelno mnenje Vrhovnega sodišča RS z občne seje dne 14. 1. 2015, predstavlja za vrnitev v prejšnje stanje neupošteven razlog.
Ker sklep o nadaljevanju izvršbe pooblaščenki ni bil vročen zaradi zastopanja novega dolžnika (o tem zastopanju sodišče tedaj še ni bilo obveščeno), temveč kot pooblaščenki za zastopanje prvotnega dolžnika, ki tedaj ni več obstajal, te vročitve pooblaščenki v razmerju do novega dolžnika ni mogoče upoštevati kot pravilne in veljavne.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - pasivnost upnika
Sankcija za nevložitev odgovora na ugovor tretjega po prvem odstavku 65. člena ZIZ je možna samo, če se da z gotovostjo ugotoviti, da je bil upnik pasiven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009043
SPZ člen 39, 48, 48/1, 48/2. OZ člen 996.
tožba tretjega na nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - lastninska pravica na predmetu izvršbe - pridobitev (so)lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - dogovor o nastanku solastnine - družbena pogodba - načini pridobitve lastninske pravice - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Kot pravico, ki preprečuje izvršbo, je tožnica uveljavljala solastninsko pravico na nepremičninah, ki sta predmet izvršbe. Zatrjevala je, da jo je zaradi dogovora z zemljiškoknjižnima lastnikoma pridobila že na podlagi zakona (torej originarno), pri čemer iz njenih navedb (smiselno) izhaja, da jo je na ta način pridobila v času veljavnosti OZ in SPZ. Sodišče prve stopnje se je zato pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožnica pridobila solastninsko pravico na podlagi 996. člena OZ oziroma vsaj na podlagi 48. člena SPZ.
Določba 996. člena OZ ne predstavlja samostojne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, temveč določa le višino solastninskih deležev družbenikov na premoženju v družbi za primer, da družbena pogodba takšnega dogovora ne vsebuje.
Pravna teorija in sodna praksa vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini res ne pripisujeta več absolutnih učinkov. Sodna praksa daje nevknjiženemu pridobitelju, ki razpolaga z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, varstvo v izločitveni pravdi proti upniku, ki ga ne varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Za neodpravljivo nesklepčnost gre, če je v tožbi življenjski primer popolno opisan, vendar iz njega ne izhaja pravna posledica, kakršno tožnik zahteva s tožbenim predlogom. Takšen je tudi obravnavani primer.
načelo formalne legalitete - notarski zapis kot izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - določljivost predmeta
V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete in zato mora biti obveznost, ki naj se izvrši, enako kot velja za sodne odločbe in sodne poravnave ter druge izvršilne naslove, tudi v notarskem zapisu določno opredeljena.
Namen teorije o realizaciji je v priznanju veljavnosti pogodbam, ki bi bile zaradi pomanjkanja pisne oblike sicer neveljavne, vendar so stranke s celotno ali pretežno izpolnitvijo sprejele njihove pravne posledice.
Pogodba o najemu poslovnega prostora se odpoveduje sodno, za njeno sporazumno prenehanje pa posebna obličnost ni predpisana. Sporazum o prenehanju najemne pogodbe je lahko izrecen ali razviden iz konkludentnih ravnanj pogodbenih strank.
Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženca na prvi odstavek 349. člena OZ, po katerem terjatve iz gospodarskih pogodb in povrnitev izdatkov v zvezi s temi pogodbami zastarajo v treh letih. Ne glede na to, ali je najemna pogodba gospodarska pogodba ali ne, vtoževana terjatev ne temelji na tej pogodbi, temveč na neupravičeni obogatitvi (kondikciji) in zato zastara v splošnem petletnem obdobju.
obnova postopka - zavrnitev predloga - nova dejstva ali novi dokazi
Zatrjevani obnovitveni razlog (10. točka 394. člena ZPP) ni podan, saj nobeno dejstvo oziroma dokaz, na katerem tožnik utemeljuje svoj predlog za obnovo postopka, ne predstavlja novega dejstva ali dokaza, na podlagi katerega bi bila za tožnika lahko izdana ugodnejša odločba. Vsi ti dokazi, na katere se sklicuje tožnik, so nastali kasneje in v času izdaje sodnih odločb sodišča prve in druge stopnje niso obstajali.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - krog zakonitih dedičev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
Tožnica in zapustnik sta se spoznala v zrelih letih. Skupnost partnerjev je v tem življenjskem obdobju v mnogočem drugačna od skupnosti mladega para, mladih staršev, zaposlenega para, mladih upokojencev ... V smislu kvalitete partnerskega odnosa je ključno, da sta živela v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana in sta tudi navzven delovala kot zakonski par ter si v jeseni življenja nudila oporo.
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/2. ZPP člen 158.
rok plačila - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - obračun zamudnih obresti - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - kdaj pride dolžnik v zamudo - zamudne obresti
Za poravnavo velja pravilo, da v kolikor ni drugače dogovorjeno, vsaka stranka poravnave nosi svoje stroške postopka. Tožena stranka ne trdi, da si je v pogodbi, v kateri se je tožeča stranka na podlagi dogovora zavezala tožbo umakniti za celotno glavnico, izgovorila, da ji tožeča stranka plača pravdne stroške. Ob odsotnosti dogovora o pravdnih stroških pritožbeno sodišče ocenjuje, da prenehanje obveznosti s poravnavo, v kateri se tožeča stranka zaveže umakniti tožbo in jo tudi takoj umakne, predstavlja razlog za uporabo izjeme od pravila, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki njene pravdne stroške. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov, ki so nastali tožeči stranki do sklenitve Pogodbe o poravnavi, oziroma do umika tožbe, zmotna, pritožba v tem delu pa utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007766
OZ člen 198. ZIZ člen 192, 192/4. ZPP člen 206.
izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - uporabnina - neupravičena obogatitev - obstoj pravne podlage - najemna pogodba - privolitev v prikrajšanje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - aktivna in pasivna legitimacija strank - stroški postopka
V postopku na prvi stopnji je bilo nesporno dejstvo, da tožena stranka ni več posestnica lokala F. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremične ni utemeljen, pravilna.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal F. uporabljala na podlagi najemne pogodbe z dne 27. 1. 2014, ki jo je sklenila z G. in M. J., ki je nepremičnino kupil v izvršilnem postopku. Glede na to ni mogoče zaključiti, da ga je uporabljala brez pravne podlage. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal uporabljala v dobri veri, saj so ostale neprerekane trditve, da je lokal dobila v posest od M. J., ki ji je ob sklenitvi najemne pogodbe pokazal sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v izvršilnem postopku, in je imel sporni lokal v lastniški posesti, ter da je prejšnja najemnica, družba N. d. o. o., lokal prenehala uporabljati prostovoljno.
obseg zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - izločitveni zahtevek iz zapuščine - potomci in zakonec pokojnika - odpoved dedovanju - zapuščina brez dediča - zapuščinska masa - zapustnikova terjatev
Ker je zapustničina terjatev do leasingodajalca del zapuščinske mase, je njeno višino treba ugotoviti pred odločitvijo o dedovanju oziroma omejitvi dedovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007864
OZ člen 3, 5, 11, 190, 198. SPZ člen 25, 65, 66, 70. ZZZDR člen 5, 13, 102. ZPND člen 22, 22/2.
neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - prikrajšanje - obogatitev - volenti non fit iniuria - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - prostovoljna izselitev solastnika - zahteva za dopustitev uporabe - pravica zahtevati delitev solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - nasilje v družini - izravnalna pravičnost
Konflikti (razvezanih) zakoncev, zaradi katerih se (nekdanji) zakonec izseli iz solastne nepremičnine, niso sami po sebi zadosten (utemeljen) razlog, zaradi katerega bi bil ta (nekdanji) zakonec kot solastnik upravičen do uporabnine. Izkazane morajo biti posebne okoliščine, zaradi katerih se je solastnik zaradi ravnanja drugega solastnika izselil in zaradi katerih se ni dolžan vrniti nazaj v nepremičnino oziroma ni bil upravičen zahtevati od drugega solastnika uporabe solastne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008830
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 337, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZTLR člen 54. SPZ člen 13, 44, 44/1. ZZK-1 člen 150. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3, 3/2.
tožba na ugotovitev služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - pasivna legitimacija - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost - nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi - splošno znana dejstva - vpogled v zemljiško knjigo - nedovoljeno razpolaganje - javno dobro - nedovoljene pritožbene novote
Pred izdajo zamudne sodbe sodišče ni dolžno vpogledati v zemljiško knjigo.
Toženec v pritožbi navaja, da ima nepremičnina s parc. št. 14/12 status javne ceste (ker je bila kategorizirana kot občinska pot) in s tem javnega dobra, tak status pa je imela že v trenutku odločanja. Teh pritožbenih navedb ni mogoče zanemariti s sklicevanjem na nedovoljene pritožbene novote. Dejstva, ki tvorijo dejanski stan nedovoljenega razpolaganja, mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, zato zanje ne velja omejitev iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO
VSL00007773
ZPP člen 154, 191, 196. ZZZDR člen 52. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 93, 110. - člen 20. - člen 23.
gospodarska javna infrastruktura - izgradnja javne infrastrukture na nepremičnini - grajeno javno dobro - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - električni podzemni daljnovod - ustanovitev služnosti v javno korist - upravljalec javnega dobra - neprava stvarna služnost - lastninska pravica fizičnih oseb - načelo superficies solo cedit - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - posel, ki presega redno upravljanje - enotno in nujno sosporništvo - pravdni stroški po uspehu
Glede enotnega, nujnega sosporništva zakoncev je ustaljena sodna praksa na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje. Tako mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, vsaj konkludentno soglasje drugega zakonca.
Lastništvo električnih priključkov (električni vod) je primarno na strani odjemalcev, to je fizičnih oseb, v kolikor ne pride do prenosa na tretje osebe. Toženca nista dokazala, da je električni vod na parceli tožnice javno dobro v lasti države ali občine.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zagovor - šikaniranje na delovnem mestu
V zvezi z vprašanjem, kdaj so podani znaki kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1, je v podobnem primeru Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je glede na okoliščine vsakega posameznega primera treba presojati, katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba presojati zlasti strogo, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Nadrejeni delavec lahko podaja kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno, vendar mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša na samo delo, ne pa na samo osebo delavca.
V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 je delodajalec v odpovedi dolžan navesti le dejanske razloge odpovedi, pravne opredelitve očitanega ravnanja pa ni dolžan navesti. Če jo navede, sodišče pri presoji nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. Dejanske razloge odpovedi je zato v obravnavanem primeru treba presojati ne le s stališča, ali ima očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej ali je tožničina ravnanja možno opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.
Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin (ali zapisnikov o izpovedbah prič), torej takrat, ko je sodišče (tem) listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Za takšen primer pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožeča stranka sicer navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da naj bi tožena stranka ugovarjala dejstvu plačila računov neposrednim dobaviteljem, a ker se pri tem sklicuje na vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2015 in njene navedbe v tej, je jasno, da zakonski dejanski stan protispisnosti (kot je opredeljen v 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podan.
Pritožbeno sodišče povzete trditve ocenjuje za dopustno pritožbeno novoto, saj je toženka izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati in predložiti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nove trditve je namreč utemeljila z vsebino dveh elektronskih sporočil, za kateri ni mogla vedeti, preden je ni z njima seznanil eden od udeležencev pogovora.
URS člen 33. ZIZ člen 17, 17/1, 30, 40, 40/1, 40/1-3, 226. ZDR-1 člen 126. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/1-1, 143, 143/1. OZ člen 629.
delovno razmerje - neto in bruto plača - obračun davkov in prispevkov - prisilna izvršba - denarna obveznost - nenadomestno dejanje - sodna ali upravna pristojnost - davčna izvršba - pristojnost civilnega sodišča - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - prekomeren poseg v lastninsko pravico - navedbe v predlogu za izvršbo - trditveno breme na strani upnika - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku, le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev.
Obračun neto plače in javnih dajatev v zvezi s plačo oziroma njenim nadomestilom ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nezdružljivo povezan s pojasnjenim načinom izpolnitve denarne obveznosti. Obračun le omogoča zneskovno konkretizacijo delov denarne obveznosti plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi (zneska neto izplačila delavcu in zneska, ki je namenjen plačilu javnih dajatev). Po svoji naravi je obračun računska operacija, ki upošteva zakonsko opredeljene elemente pripadajočih javnih dajatev. Po pojasnjenem obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine. Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.