URS člen 33. ZIZ člen 17, 17/1, 30, 40, 40/1, 40/1-3, 226. ZDR-1 člen 126. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/1-1, 143, 143/1. OZ člen 629.
delovno razmerje - neto in bruto plača - obračun davkov in prispevkov - prisilna izvršba - denarna obveznost - nenadomestno dejanje - sodna ali upravna pristojnost - davčna izvršba - pristojnost civilnega sodišča - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - prekomeren poseg v lastninsko pravico - navedbe v predlogu za izvršbo - trditveno breme na strani upnika - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku, le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev.
Obračun neto plače in javnih dajatev v zvezi s plačo oziroma njenim nadomestilom ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nezdružljivo povezan s pojasnjenim načinom izpolnitve denarne obveznosti. Obračun le omogoča zneskovno konkretizacijo delov denarne obveznosti plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi (zneska neto izplačila delavcu in zneska, ki je namenjen plačilu javnih dajatev). Po svoji naravi je obračun računska operacija, ki upošteva zakonsko opredeljene elemente pripadajočih javnih dajatev. Po pojasnjenem obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine. Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007925
ZPP člen 8, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.
dokazni sklep - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - sodna določitev meje - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Kadar sta pri oblikovanju dokazne ocene sodišču na volji dve verziji (vsaka od strank ponuja svojo), zadošča, da sodišče pojasni in utemelji, zakaj sledi eni, vsi navedeni razlogi pa a contrario pomenijo zadovoljivo obrazložitev, zakaj ni sledilo drugi, tej nasprotni verziji.
Postopek za ureditev meje je nepravdni in s kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Če je eden ne, to še ne pomeni, da jo je avtomatično dokazal drugi, ali, povedano drugače: predlagateljev neuspeh, še ne vodi nujno v uspeh nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je močnejšo pravico zatrjeval, a prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je ni dokazal, in s tem zaključkom se pritožnik izrecno strinja. Toda sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je ni dokazal niti nasprotni pritožnik, s tem zaključkom pa se strinja pritožbeno sodišče, saj pritožnik ni niti ustrezno trdil, še manj pa dokazal, da bi na spornem delu zemljišča pridobil močnejšo, npr. lastninsko pravico, zato je zaključek sodišča, da kriterija močnejše pravice v obravnavani zadevi sploh ni mogoče uporabiti, pravilen. V takem primeru je treba uporabiti naslednjega v vrsti kriterijev za urejanje meje - zadnjo mirno posest.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - zakonske zamudne obresti - direktna tožba oškodovanca
Delno utemeljen je očitek o teku zakonskih zamudnih obresti, pri čemer je zmotno pritožbeno naziranje o uporabi 943. člena OZ. Navedeno določilo se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007800
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 179. ZPP člen 243.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - škodni dogodek - dokazovanje z izvedencem - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - pravno priznana škoda
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je bil pri oškodovanki prisoten le blažji sekundarni strah za izid zdravljenja, saj je šlo za lažjo poškodbo. Ker pa ni bilo ugotovljeno, da bi bilo pri oškodovanki porušeno njeno psihično ravnovesje in ker navaden, običajen strah za izid zdravljenja ni pravno priznana škoda, oškodovanki odškodnina iz tega naslova ne gre.
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o zahtevku za zvišanje preživnine za mladoletnega A. A. pravilno oprlo na določilo 421. člena ZPP v zvezi s 132. členom ZZZDR, na podlagi katerega se lahko na zahtevo upravičenca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki, zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine.
Postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in v naprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo, kar je značilnost obravnavanega primera. Ni nepomembno, da se je dogodek pripetil na oddelku sadja in zelenjave, kjer se prodaja hrana, zato se tudi od obiskovalcev - v konkretnem primeru tožnice - zahteva večja skrbnost. Pritožba se pravzaprav zavzema, da bi moral zavarovanec toženke opravljati neprestan, nenehen nadzor nad pohodno površino in bi moral takoj, ko zazna madež, kraj zavarovati oziroma tla obrisati. V tem primeru bi bilo že moč govoriti o izenačitvi objektivne in krivdne odgovornosti, če nemudoma ne bi postopal na prej navedeni način. Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja zavarovanca toženke.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007437
SZ-1 člen 24, 24/4. OZ člen 198. ZPP člen 13. ZMZPP člen 67, 99, 99/1.
uporabnina - obligacijski zahtevek - uporaba solastne stvari - višina uporabnine - predhodno vprašanje - delež na skupnem premoženju - načelo celovitosti presoje vseh razmerij med zakoncema - sodba hrvaškega sodišča - sodba sodišča - priznanje tuje sodne odločbe - tržna vrednost nepremičnine - cenitev kot podlaga za izračun prometne vrednosti stanovanja - višina prikrajšanja - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo - mednarodno pravo
Pri ugotavljanju višine uporabnine, ki pripada tožnici, je predhodno vprašanje, kolikšen je njen delež na skupnem premoženju zakoncev.
Glede uporabnine, višina katere je odvisna med drugim tudi od višine tožničinega deleža na skupnem premoženju, ki po slovenskem pravu ne more biti različen na različnih predmetih skupnega premoženja, se hrvaške sodbe ne more upoštevati.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007548
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 48. OZ člen 190.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - skupna vlaganja - vrednost vlaganj - povrnitev vlaganj - povečana vrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - neupravičena obogatitev
Vlaganja zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) v času trajanja (zunaj)zakonske zveze v posebno premoženje enega od njiju je potrebno presojati na podlagi določb ZZZDR (ki se nanašajo na skupno premoženje) in ne (obligacijskih) določb o neupravičeni obogatitvi.
Tako za sam nastanek kot višino terjatve, ki gre zakoncu iz naslova takšnih (skupnih) vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca, pa je bistveno, ali se je zaradi njih vrednost takšnega premoženja (npr. nepremičnine) povečala in za koliko. Zgolj z ozirom na takšno povečanje vrednosti premoženja (nepremičnine) lahko sodišče nato odloča o utemeljenosti v zvezi z njo postavljenih denarnih zahtevkov.
Vlaganje (denarnih sredstev) v nepremičnino še ne pomeni, da se je v isti višini povečala tudi vrednost le-te.
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica
V primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče v takem primeru obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo. Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - krog zakonitih dedičev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
Tožnica in zapustnik sta se spoznala v zrelih letih. Skupnost partnerjev je v tem življenjskem obdobju v mnogočem drugačna od skupnosti mladega para, mladih staršev, zaposlenega para, mladih upokojencev ... V smislu kvalitete partnerskega odnosa je ključno, da sta živela v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana in sta tudi navzven delovala kot zakonski par ter si v jeseni življenja nudila oporo.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - opustitev dolžnega ravnanja - merilo skrajne skrbnosti - padec na javni cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - neskrbno ravnanje oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - dokazna ocena
Pravilen je zaključek sodbe o nedopustnosti toženkinega ravnanja oziroma opustitve. Toženka bi morala kot strokovnjak na svojem področju vedeti, da začasna sanacija na način, kot je bila izvedena, ni bila ustrezna, in da bi škodni dogodek lahko preprečila, če bi jašek pokrila z lesenim pokrovom, postavila opozorilne table oziroma drugo ustrezno signalizacijo. Ker tega ni storila, ji je moč očitati pomanjkanje dolžne skrbnosti pri sanaciji jaška oziroma pomanjkanje skrbi za varnost udeležencev na cesti, na kateri se je nahajal vdrti jašek.
obseg zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - izločitveni zahtevek iz zapuščine - potomci in zakonec pokojnika - odpoved dedovanju - zapuščina brez dediča - zapuščinska masa - zapustnikova terjatev
Ker je zapustničina terjatev do leasingodajalca del zapuščinske mase, je njeno višino treba ugotoviti pred odločitvijo o dedovanju oziroma omejitvi dedovanja.
obnova postopka - zavrnitev predloga - nova dejstva ali novi dokazi
Zatrjevani obnovitveni razlog (10. točka 394. člena ZPP) ni podan, saj nobeno dejstvo oziroma dokaz, na katerem tožnik utemeljuje svoj predlog za obnovo postopka, ne predstavlja novega dejstva ali dokaza, na podlagi katerega bi bila za tožnika lahko izdana ugodnejša odločba. Vsi ti dokazi, na katere se sklicuje tožnik, so nastali kasneje in v času izdaje sodnih odločb sodišča prve in druge stopnje niso obstajali.
OZ člen 131, 131/1, 158, 158/2, 169, 171, 171/1, 179, 299, 299/2.
odgovornost imetnika domače živali - krivdna odgovornost lastnika psa - soodgovornost za škodo - ustrezno varstvo in nadzorstvo - dolžna skrbnost lastnika živali kot pravni standard - popolna odškodnina - višina denarne odškodnine - obseg škode - vzročna zveza - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - dopis - pisni poziv na izpolnitev - vsebina poziva
Za škodo, ki jo povzroči domača žival, odgovarja njen imetnik. Toženec je ob zaslišanju priznal, da je v času škodnega dogodka on skrbel za psa. Toženca je zato mogoče obravnavati kot imetnika živali.
Dejstvo, da naj bi psa imela v posesti tudi toženčeva sestra in brat, bi sicer lahko imelo za posledico njihovo solidarno odgovornost za nastalo škodo, ne more pa izključiti toženčeve odškodninske odgovornosti. Ta se presoja po krivdnem načelu; toženec bi se lahko razbremenil le, če bi dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo psa.
Tožnica je psa res brcnila, a je na ta način poskušala pred psom ubraniti svojo mladoletno hčer. Takšen tožničin odziv na pretečo nevarnost ne pomeni protipravnega ali neskrbnega ravnanja, zato ni pogojev za deljeno odgovornost.
pogodba o poroštvu - pomanjkljivo izpolnjena poroštvena izjava - prenehanje poroštvene obveznosti - forma ad valorem - pisna oblika kot pogoj veljavnosti
V pisni obliki mora biti podan tisti del poroštvene izjave, ki poroka obremenjuje, medtem ko je del, ki porokov položaj olajšuje, veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. Napačni so zaključki sodišča, da bi bila veljavna zgolj pisna ukinitev toženkinega poroštva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007747
ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 58, 58/2. ZPP člen 3, 3/2, 199. OZ člen 255.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - obseg in deleži na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zloraba pravic - podjetniško premoženje - stranska intervencija v pravdi - položaj stranskega udeleženca
Upnik ne more že vnaprej nasprotovati pravici partnerjev, da s postopkom na ugotovitev deleža na skupnem premoženju izkažeta drugačen delež, kot je vknjižen v zemljiški knjigi. Predmet obravnave je enak, kot bi bil v primeru, če bi prišlo do postopka zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih ravnanj ob morebitni sklenitvi sporazuma o določitvi deležev na skupnem premoženju, zato zgolj urejanja razmerja med strankama v pravdi in ne pogodbeno ni mogoče šteti kot nedopustnega.
Ker je toženka v tej pravdi soglašala, da sta s partnerjem skozi dolgoletno življenjsko skupnost v enaki meri prispevala k ustvaritvi in ohranjanju skupnega premoženja, stranski intervenient (upnik) zgolj z lastno aktivnostjo nasprotnega učinka ne more doseči.
izvršba na dolžnikovo terjatev - terjatev na izročitev ali dobavo premičnin - leasing avtomobila - dolžnikov dolžnik - leasingodajalec kot lastnik zaseženega vozila
Z izvršbo na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine upnik ne more doseči pridobitve lastninske pravice na stvari, kot je s predlogom za izstavitev takšne dokumentacije, da se bo upnik na vozilih lahko vpisal kot lastnik, zahteval upnik, ter bi navedeno tudi bil učinek izdanega sklepa, ki pa ga ZIZ ne dovoljuje. Jasno je namreč, da ima leasingojemalec (v danem primeru dolžnik) predmet leasinga v svoji posesti. Dolžnik v primeru leasinga ni lastnik stvari. Predmet izvršbe na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, so lahko le premičnine v lasti dolžnika (ne morebiti v potencialni, bodoči lasti), pri čemer so te lahko v posesti dolžnika, upnika ali tretje osebe. Gre za eno od predpostavk takšne izvršbe, ki v danem primeru ni izpolnjena.
Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin (ali zapisnikov o izpovedbah prič), torej takrat, ko je sodišče (tem) listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Za takšen primer pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožeča stranka sicer navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da naj bi tožena stranka ugovarjala dejstvu plačila računov neposrednim dobaviteljem, a ker se pri tem sklicuje na vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2015 in njene navedbe v tej, je jasno, da zakonski dejanski stan protispisnosti (kot je opredeljen v 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podan.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in dokazi - pravnomočna odločba upravnega organa - nova odločba
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so vsa dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da objekt ni črna gradnja, obstajala že v času prvega sojenja in jih je upravni organ z izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt le pripoznal. Pritožnik ob tem zanemari enega od ključnih pogojev za izdajo novega gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt, to je nakup dodatnih parcel in vknjižbo lastninske pravice na njiju na ime lastnikov stanovanj. Do slednje je prišlo šele po pravnomočnem zaključku postopka.