izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje - vlaganja - izvedensko mnenje - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj razmerje med zapustnico in tožnikom (potomcem) ni ustrezalo dejanskemu stanu iz 32. člena ZD. Sodišče prve stopnje pri tem ni izpostavilo le, da med njima ni bilo skupnega življenja, ampak tudi da ni bilo (niti) skupnega pridobivanja. Prav tako je moč iz celotne (ožje) obrazložitve jasno razbrati, da tožnikove pomoči zapustnici ni moč opredeliti kot znatnejše. Ob tem, da ni razvidno, da bi tožnik v tej smeri v postopku na prvi stopnji sploh podal ustrezne (to je pravočasne in konkretne) trditve, pa upoštevaje prepričljivo obrazloženo ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njima ni šlo (niti) za skupno pridobivanje, pritožbeno izpostavljanje pomena dejanske pridobitne skupnosti (med prednikom in potomcem) za obravnavani primer niti ni relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007766
OZ člen 198. ZIZ člen 192, 192/4. ZPP člen 206.
izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - uporabnina - neupravičena obogatitev - obstoj pravne podlage - najemna pogodba - privolitev v prikrajšanje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - aktivna in pasivna legitimacija strank - stroški postopka
V postopku na prvi stopnji je bilo nesporno dejstvo, da tožena stranka ni več posestnica lokala F. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremične ni utemeljen, pravilna.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal F. uporabljala na podlagi najemne pogodbe z dne 27. 1. 2014, ki jo je sklenila z G. in M. J., ki je nepremičnino kupil v izvršilnem postopku. Glede na to ni mogoče zaključiti, da ga je uporabljala brez pravne podlage. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal uporabljala v dobri veri, saj so ostale neprerekane trditve, da je lokal dobila v posest od M. J., ki ji je ob sklenitvi najemne pogodbe pokazal sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v izvršilnem postopku, in je imel sporni lokal v lastniški posesti, ter da je prejšnja najemnica, družba N. d. o. o., lokal prenehala uporabljati prostovoljno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00007932
SZ-1 člen 93. ZPP člen 70.
zahteva za izločitev sodnika - izločitveni razlog - stanovanjska najemna razmerja - dolžnosti lastnika stanovanja - opustitev dolžnosti lastnika - znižanje najemnine
Tožnik ni dokazal, da najeto stanovanje ne bi bilo primerno za bivanje. Zato ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka iz tega naslova in tudi ne more zahtevati povračila plačanih najemnin (93. člen SZ-1).
ZDR-1 člen 118, 118/1.. ZPP člen 291, 291/1, 311, 311/1, 321, 321/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - datum sodne razveze
Sodišče odločitev sprejme na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana (drugi odstavek 321. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje trajanje delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pravilno ugotovilo le do 7. 6. 2017, tj. do datuma zaključka glavne obravnave, ko je bila odločitev sprejeta (datum izdaje sodbe - prvi odstavek 291. člena ZPP), ne pa do kasnejšega datuma odpreme sodbe (21. 9. 2017) oziroma, vročitve sodbe tožnici (22. 9. 2017).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008597
ZIZ člen 24, 24/3, 58, 58/1. ZPP člen 214. ZFPPIPP člen 374.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - konstitutiven sklep - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb - domneva priznanja neprerekanih dejstev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - poplačilo upnika
Sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim ugodi predlogu novega upnika za vstop v izvršbo namesto prvotnega upnika, hkrati odloči o procesni in stvarni legitimaciji na aktivni strani. S spremembo upnika po vložitvi predloga za izvršbo pride namreč do spremembe sklepa o izvršbi v subjektivnem delu na aktivni strani, zaradi načela formalne legalitete pa je sklep o vstopu novega upnika konstitutiven z materialnopravno in procesno pravno naravo.
Ob smiselni uporabi določbe 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se neprerekanih (in s tem priznanih) dejstev ne dokazuje.
Upnik se šteja za poplačanega v obsegu, navedenem v pravnomočnem sklepu o končni razdelitvi, katerega sestavni del je končni načrt končne razdelitve. Niti v določbah ZIZ niti v določbah ZFPPIPP ni podlage za stališče, da bi se upnik štel za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetih nepremičnin, ne glede na pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007548
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 48. OZ člen 190.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - skupna vlaganja - vrednost vlaganj - povrnitev vlaganj - povečana vrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - neupravičena obogatitev
Vlaganja zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) v času trajanja (zunaj)zakonske zveze v posebno premoženje enega od njiju je potrebno presojati na podlagi določb ZZZDR (ki se nanašajo na skupno premoženje) in ne (obligacijskih) določb o neupravičeni obogatitvi.
Tako za sam nastanek kot višino terjatve, ki gre zakoncu iz naslova takšnih (skupnih) vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca, pa je bistveno, ali se je zaradi njih vrednost takšnega premoženja (npr. nepremičnine) povečala in za koliko. Zgolj z ozirom na takšno povečanje vrednosti premoženja (nepremičnine) lahko sodišče nato odloča o utemeljenosti v zvezi z njo postavljenih denarnih zahtevkov.
Vlaganje (denarnih sredstev) v nepremičnino še ne pomeni, da se je v isti višini povečala tudi vrednost le-te.
plača - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili davki in prispevki za sporna dva meseca plačani, ne pa tudi neto zneski, ki izhajajo iz predloženih obračunskih listov. Na podlagi podatkov iz teh obračunskih listov je zato utemeljeno priznalo tožnici plačilo neto zneskov plače, prehrane na delo in prevoza na del.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zagovor - šikaniranje na delovnem mestu
V zvezi z vprašanjem, kdaj so podani znaki kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1, je v podobnem primeru Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je glede na okoliščine vsakega posameznega primera treba presojati, katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba presojati zlasti strogo, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Nadrejeni delavec lahko podaja kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno, vendar mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša na samo delo, ne pa na samo osebo delavca.
V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 je delodajalec v odpovedi dolžan navesti le dejanske razloge odpovedi, pravne opredelitve očitanega ravnanja pa ni dolžan navesti. Če jo navede, sodišče pri presoji nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. Dejanske razloge odpovedi je zato v obravnavanem primeru treba presojati ne le s stališča, ali ima očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej ali je tožničina ravnanja možno opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.
Pritožbeno sodišče povzete trditve ocenjuje za dopustno pritožbeno novoto, saj je toženka izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati in predložiti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nove trditve je namreč utemeljila z vsebino dveh elektronskih sporočil, za kateri ni mogla vedeti, preden je ni z njima seznanil eden od udeležencev pogovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008376
ZPP člen 8. OZ člen 131, 131/2, 144, 144/1.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost šole - odgovornost delodajalca - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole za škodo, ki jo povzroči mladoletnik - otrok s posebnimi potrebami - posebne potrebe otroka - varstvo otroka - zaposleni v šolah - strokovna usposobljenost - vzgojno-izobraževalni zavod - delo s povečano nevarnostjo - predlog za postavitev izvedenca - neizvedba predlaganega dokaza
Trditev tožnice, da za delo ni bila usposobljena, ni šla v smeri njene formalne (ne)usposobljenosti (ni torej trdila, da za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom ni izpolnjevala formalnih pogojev) ali neizkušenosti (ni trdila, da za delo varuhinje otrok s posebnimi potrebami ni imela ali je imela premalo izkušenj), ampak je bila trditev o njeni neusposobljenosti postavljena zgolj v kontekstu trditev o lastnostih varovanca (to je trditev o njegovi fizični moči, nepredvidljivosti, agresivnosti in neobvladljivosti) in le v zvezi z njim. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vedenje varovanca ni bilo tako kot je tožnica trdila, je ugotovitev, da je bila tožnica za delo z njim usposobljena (kot je trdila toženka), le logična posledica te ugotovitve. Ker tožničina formalna usposobljenost za delo v šoli s prilagojenim programom in zadostna izkušenost med pravdnima strankama niti nista bili sporni, je tudi pravilna.
Ker sodišče v dokaznem postopku preverja zgolj sporna dejstva, ni bilo nobene potrebe, da bi vprašanje usposobljenosti za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom preverjalo v dokaznem postopku oziroma z izvedencem za varstvo pri delu. Odločitev, da tega dokaza ne izvede, zato ni povzročila ne zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ne postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker trditev o tožničini usposobljenosti za delo varuhinje v šoli s prilagojenim programom med strankama ni bila sporna, sodišče te svoje ugotovitve tudi ni bilo dolžno posebej obrazložiti, izostanek teh razlogov pa ne predstavlja kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
V konkretnem primeru odgovornosti zavarovanke toženke ni mogoče presojati po prvem odstavku 144. člena OZ, saj tožnica, ki je bila pri zavarovanki zaposlena in zadolžena za varovanje varovanca, ki je škodo povzročil, ni "druga oseba" v smislu te določbe. Dejstvo, da ima po tej določbi status odgovorne osebe šola kot pravna oseba in ne tožnica, na takšno presojo ne vpliva. Tožnice v konkretnem primeru ni mogoče ločevati od njenega delodajalca, saj je bila tožnica le njegova podaljšana roka. Opravljala je delo s področja svojega delodajalca in v njegovo korist.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - pasivnost upnika
Sankcija za nevložitev odgovora na ugovor tretjega po prvem odstavku 65. člena ZIZ je možna samo, če se da z gotovostjo ugotoviti, da je bil upnik pasiven.
OZ člen 131, 131/1, 158, 158/2, 169, 171, 171/1, 179, 299, 299/2.
odgovornost imetnika domače živali - krivdna odgovornost lastnika psa - soodgovornost za škodo - ustrezno varstvo in nadzorstvo - dolžna skrbnost lastnika živali kot pravni standard - popolna odškodnina - višina denarne odškodnine - obseg škode - vzročna zveza - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - dopis - pisni poziv na izpolnitev - vsebina poziva
Za škodo, ki jo povzroči domača žival, odgovarja njen imetnik. Toženec je ob zaslišanju priznal, da je v času škodnega dogodka on skrbel za psa. Toženca je zato mogoče obravnavati kot imetnika živali.
Dejstvo, da naj bi psa imela v posesti tudi toženčeva sestra in brat, bi sicer lahko imelo za posledico njihovo solidarno odgovornost za nastalo škodo, ne more pa izključiti toženčeve odškodninske odgovornosti. Ta se presoja po krivdnem načelu; toženec bi se lahko razbremenil le, če bi dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo psa.
Tožnica je psa res brcnila, a je na ta način poskušala pred psom ubraniti svojo mladoletno hčer. Takšen tožničin odziv na pretečo nevarnost ne pomeni protipravnega ali neskrbnega ravnanja, zato ni pogojev za deljeno odgovornost.
Po Splošnih pogojih tožene stranke je zavarovana škoda, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi ali posesti v polici navedenega čolna prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja tretjih oseb. Iz zavarovalnega kritja so povsem jasno in izrecno izključeni zahtevki oseb, ki so na čolnu. Takšni Splošni pogoji so skladni z določbo 33.a člena ZOZP, ki v tretjem odstavku določa, da se osebe, ki se prevažajo s čolnom, ne štejejo za tretje osebe po tem zakonu.
Posestna tožba in sklep sodišča, ki ji sledi, sta dajatvena. Restitucijski in prepovedni zahtevek morata biti določna in konkretizirana, da ju je mogoče izvršiti. Uveljavljanje in oblikovanje zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke, sodišče pa o njem odloča v mejah postavljenega zahtevka.
Ponovno materialno procesno vodstvo sodišča glede nepopolnosti tožbenega predloga po tem, ko je bilo enkrat že opravljeno (in mu je tožnica sledila, a je kasneje pravilno modificiran zahtevek spet umaknila) in jo je na nepopolnost opozarjala tudi tožena stranka, ni bilo več potrebno. Aktivnost sodišča pri opozarjanju na pomanjkljivosti v tožbenem predlogu je omejena. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je na strani tožeče stranke.
Ker je kabelsko omrežje že zasuto in teren utrjen, posest zemljišča pa tožnici že vzpostavljena, je pravilno ugodeno le prepovednemu zahtevku za bodoče izvajanje takšnih motilnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje kot sankcija za ugotovljeno samovoljno zasebno uveljavljanje pravic motitelja mora biti objektivno mogoče in upravičeno.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007408
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZKZ člen 17, 17/2.
priposestvovanje - promet s kmetijskim zemljiščem - ničnost pogodbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - zakonita in dobroverna posest - sklenitev kupoprodajne pogodbe - predmet pogodbe - kmetijsko zemljišče - ugovor ničnosti pogodbe
Ker se sodišče prve stopnje o trditvi - da je kupoprodajna pogodba nična, ker je bilo zemljišče, ki je bilo predmet prodaje/nakupa v času sklepanja tega posla kmetijsko zemljišče in zato pravni promet z njim z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih omejen - ni izreklo in v okviru teh trditev ni preverilo toženčeve ne/dobrovernosti pri izvrševanju posesti, bo to moralo storiti v ponovljenem postopku.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 74, 74/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/3, 91/6.. - člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobni - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - vodstveni delavci - potek mandata - individualna pogodba o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - izobrazba - reparacijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se za tožnici ponujeno novo delovno mesto zahteva 6/2. raven strokovne izobrazbe, zaradi česar ji glede na dejansko izobrazbo tožnice ni bilo ponujeno ustrezno delovno mesto. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, posledično pa še vedno velja odpovedana individualna pogodba o zaposlitvi, saj se ponujena nova pogodba, ki jo je tožnica podpisala, na podlagi tretjega odstavka 91. člena ZDR-1 šteje za razvezano. Vendar veljavnost odpovedane individualne pogodbe o zaposlitvi ni neomejena. Ta pogodba velja le dotlej, ko bo tožnica nastopila delo na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam, kar ji mora toženka zagotoviti oziroma ponuditi v podpis takšno pogodbo o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007800
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 179. ZPP člen 243.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - škodni dogodek - dokazovanje z izvedencem - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - pravno priznana škoda
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je bil pri oškodovanki prisoten le blažji sekundarni strah za izid zdravljenja, saj je šlo za lažjo poškodbo. Ker pa ni bilo ugotovljeno, da bi bilo pri oškodovanki porušeno njeno psihično ravnovesje in ker navaden, običajen strah za izid zdravljenja ni pravno priznana škoda, oškodovanki odškodnina iz tega naslova ne gre.
obseg zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - izločitveni zahtevek iz zapuščine - potomci in zakonec pokojnika - odpoved dedovanju - zapuščina brez dediča - zapuščinska masa - zapustnikova terjatev
Ker je zapustničina terjatev do leasingodajalca del zapuščinske mase, je njeno višino treba ugotoviti pred odločitvijo o dedovanju oziroma omejitvi dedovanja.