izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje - vlaganja - izvedensko mnenje - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj razmerje med zapustnico in tožnikom (potomcem) ni ustrezalo dejanskemu stanu iz 32. člena ZD. Sodišče prve stopnje pri tem ni izpostavilo le, da med njima ni bilo skupnega življenja, ampak tudi da ni bilo (niti) skupnega pridobivanja. Prav tako je moč iz celotne (ožje) obrazložitve jasno razbrati, da tožnikove pomoči zapustnici ni moč opredeliti kot znatnejše. Ob tem, da ni razvidno, da bi tožnik v tej smeri v postopku na prvi stopnji sploh podal ustrezne (to je pravočasne in konkretne) trditve, pa upoštevaje prepričljivo obrazloženo ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njima ni šlo (niti) za skupno pridobivanje, pritožbeno izpostavljanje pomena dejanske pridobitne skupnosti (med prednikom in potomcem) za obravnavani primer niti ni relevantno.
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o zahtevku za zvišanje preživnine za mladoletnega A. A. pravilno oprlo na določilo 421. člena ZPP v zvezi s 132. členom ZZZDR, na podlagi katerega se lahko na zahtevo upravičenca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki, zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - opustitev dolžnega ravnanja - merilo skrajne skrbnosti - padec na javni cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - neskrbno ravnanje oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - dokazna ocena
Pravilen je zaključek sodbe o nedopustnosti toženkinega ravnanja oziroma opustitve. Toženka bi morala kot strokovnjak na svojem področju vedeti, da začasna sanacija na način, kot je bila izvedena, ni bila ustrezna, in da bi škodni dogodek lahko preprečila, če bi jašek pokrila z lesenim pokrovom, postavila opozorilne table oziroma drugo ustrezno signalizacijo. Ker tega ni storila, ji je moč očitati pomanjkanje dolžne skrbnosti pri sanaciji jaška oziroma pomanjkanje skrbi za varnost udeležencev na cesti, na kateri se je nahajal vdrti jašek.
Pritožbeno sodišče povzete trditve ocenjuje za dopustno pritožbeno novoto, saj je toženka izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati in predložiti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nove trditve je namreč utemeljila z vsebino dveh elektronskih sporočil, za kateri ni mogla vedeti, preden je ni z njima seznanil eden od udeležencev pogovora.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - zakonske zamudne obresti - direktna tožba oškodovanca
Delno utemeljen je očitek o teku zakonskih zamudnih obresti, pri čemer je zmotno pritožbeno naziranje o uporabi 943. člena OZ. Navedeno določilo se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 170, 170/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
študij v tujini - pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - dokazi in dokazna ocena - pravica do izjave - ustnost pogodbe
Na podlagi dokazne ocene je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila ustno sklenjena pogodba o izobraževanju med pravdnima strankama v pretežnem delu realizirana in je toženka svoje obveznosti v celoti izpolnila. Ker je tožnik za toženko prevzel obveznost nositi stroške študija MBA, je njegov tožbeni zahtevek na plačilo šolnine neutemeljen.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zagovor - šikaniranje na delovnem mestu
V zvezi z vprašanjem, kdaj so podani znaki kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1, je v podobnem primeru Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je glede na okoliščine vsakega posameznega primera treba presojati, katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba presojati zlasti strogo, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Nadrejeni delavec lahko podaja kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno, vendar mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša na samo delo, ne pa na samo osebo delavca.
V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 je delodajalec v odpovedi dolžan navesti le dejanske razloge odpovedi, pravne opredelitve očitanega ravnanja pa ni dolžan navesti. Če jo navede, sodišče pri presoji nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. Dejanske razloge odpovedi je zato v obravnavanem primeru treba presojati ne le s stališča, ali ima očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej ali je tožničina ravnanja možno opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.
URS člen 33. ZIZ člen 17, 17/1, 30, 40, 40/1, 40/1-3, 226. ZDR-1 člen 126. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/1-1, 143, 143/1. OZ člen 629.
delovno razmerje - neto in bruto plača - obračun davkov in prispevkov - prisilna izvršba - denarna obveznost - nenadomestno dejanje - sodna ali upravna pristojnost - davčna izvršba - pristojnost civilnega sodišča - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - prekomeren poseg v lastninsko pravico - navedbe v predlogu za izvršbo - trditveno breme na strani upnika - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku, le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev.
Obračun neto plače in javnih dajatev v zvezi s plačo oziroma njenim nadomestilom ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nezdružljivo povezan s pojasnjenim načinom izpolnitve denarne obveznosti. Obračun le omogoča zneskovno konkretizacijo delov denarne obveznosti plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi (zneska neto izplačila delavcu in zneska, ki je namenjen plačilu javnih dajatev). Po svoji naravi je obračun računska operacija, ki upošteva zakonsko opredeljene elemente pripadajočih javnih dajatev. Po pojasnjenem obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine. Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
plača - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili davki in prispevki za sporna dva meseca plačani, ne pa tudi neto zneski, ki izhajajo iz predloženih obračunskih listov. Na podlagi podatkov iz teh obračunskih listov je zato utemeljeno priznalo tožnici plačilo neto zneskov plače, prehrane na delo in prevoza na del.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007548
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 48. OZ člen 190.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - skupna vlaganja - vrednost vlaganj - povrnitev vlaganj - povečana vrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - neupravičena obogatitev
Vlaganja zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) v času trajanja (zunaj)zakonske zveze v posebno premoženje enega od njiju je potrebno presojati na podlagi določb ZZZDR (ki se nanašajo na skupno premoženje) in ne (obligacijskih) določb o neupravičeni obogatitvi.
Tako za sam nastanek kot višino terjatve, ki gre zakoncu iz naslova takšnih (skupnih) vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca, pa je bistveno, ali se je zaradi njih vrednost takšnega premoženja (npr. nepremičnine) povečala in za koliko. Zgolj z ozirom na takšno povečanje vrednosti premoženja (nepremičnine) lahko sodišče nato odloča o utemeljenosti v zvezi z njo postavljenih denarnih zahtevkov.
Vlaganje (denarnih sredstev) v nepremičnino še ne pomeni, da se je v isti višini povečala tudi vrednost le-te.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za poslovno uspešnost
Sodišče prve stopnje je napačno kot ključno podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo razlike plače poudarilo, da ni ugotovilo soglasja volj glede zvišanja plače, kot je bila sicer določena v pisni pogodbi o zaposlitvi. Pritožba utemeljeno poudarja kot pomembnejše dejstvo, da je tožena stranka tožnici dejansko vseskozi obračunavala in izplačevala višjo plačo, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer ji je izdajala tudi plačilne liste, ki so med drugim vsebovale tudi jasen podatek o višini osnovne bruto plače.
delni odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - nevarnost za premoženje večje vrednosti
Nasprotni udeleženec sicer ima razsodnost in voljo za uravnavanje osnovnih vsakodnevnih življenjskih potreb (skrb zase), ni pa sposoben samostojno in odgovorno ravnati s premoženjem in večjimi finančnimi sredstvi.
ZDR-1 člen 118, 118/1.. ZPP člen 291, 291/1, 311, 311/1, 321, 321/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - datum sodne razveze
Sodišče odločitev sprejme na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana (drugi odstavek 321. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje trajanje delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pravilno ugotovilo le do 7. 6. 2017, tj. do datuma zaključka glavne obravnave, ko je bila odločitev sprejeta (datum izdaje sodbe - prvi odstavek 291. člena ZPP), ne pa do kasnejšega datuma odpreme sodbe (21. 9. 2017) oziroma, vročitve sodbe tožnici (22. 9. 2017).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008597
ZIZ člen 24, 24/3, 58, 58/1. ZPP člen 214. ZFPPIPP člen 374.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - konstitutiven sklep - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb - domneva priznanja neprerekanih dejstev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - poplačilo upnika
Sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim ugodi predlogu novega upnika za vstop v izvršbo namesto prvotnega upnika, hkrati odloči o procesni in stvarni legitimaciji na aktivni strani. S spremembo upnika po vložitvi predloga za izvršbo pride namreč do spremembe sklepa o izvršbi v subjektivnem delu na aktivni strani, zaradi načela formalne legalitete pa je sklep o vstopu novega upnika konstitutiven z materialnopravno in procesno pravno naravo.
Ob smiselni uporabi določbe 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se neprerekanih (in s tem priznanih) dejstev ne dokazuje.
Upnik se šteja za poplačanega v obsegu, navedenem v pravnomočnem sklepu o končni razdelitvi, katerega sestavni del je končni načrt končne razdelitve. Niti v določbah ZIZ niti v določbah ZFPPIPP ni podlage za stališče, da bi se upnik štel za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetih nepremičnin, ne glede na pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in dokazi - pravnomočna odločba upravnega organa - nova odločba
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so vsa dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da objekt ni črna gradnja, obstajala že v času prvega sojenja in jih je upravni organ z izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt le pripoznal. Pritožnik ob tem zanemari enega od ključnih pogojev za izdajo novega gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt, to je nakup dodatnih parcel in vknjižbo lastninske pravice na njiju na ime lastnikov stanovanj. Do slednje je prišlo šele po pravnomočnem zaključku postopka.
Postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in v naprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo, kar je značilnost obravnavanega primera. Ni nepomembno, da se je dogodek pripetil na oddelku sadja in zelenjave, kjer se prodaja hrana, zato se tudi od obiskovalcev - v konkretnem primeru tožnice - zahteva večja skrbnost. Pritožba se pravzaprav zavzema, da bi moral zavarovanec toženke opravljati neprestan, nenehen nadzor nad pohodno površino in bi moral takoj, ko zazna madež, kraj zavarovati oziroma tla obrisati. V tem primeru bi bilo že moč govoriti o izenačitvi objektivne in krivdne odgovornosti, če nemudoma ne bi postopal na prej navedeni način. Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja zavarovanca toženke.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 107, 107/2.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - določitev višine odškodnine - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - zmanjšana vrednost nepremičnine - metoda za oceno višine odškodnine
Nasprotnemu udeležencu je bila poleg odškodnine za razlaščeni nepremičnini priznana tudi odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti preostalih nepremičnin nasprotnega udeleženca, do česar je prišlo zaradi razlastitve. Do navedene odškodnine je nasprotni udeleženec upravičen na podlagi določila drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 in drugega odstavka 107. člena ZUreP-1.
Pri določitvi višine odškodnine zaradi razlastive je treba upoštevati izvoren status zemljišča.
Namen teorije o realizaciji je v priznanju veljavnosti pogodbam, ki bi bile zaradi pomanjkanja pisne oblike sicer neveljavne, vendar so stranke s celotno ali pretežno izpolnitvijo sprejele njihove pravne posledice.
Pogodba o najemu poslovnega prostora se odpoveduje sodno, za njeno sporazumno prenehanje pa posebna obličnost ni predpisana. Sporazum o prenehanju najemne pogodbe je lahko izrecen ali razviden iz konkludentnih ravnanj pogodbenih strank.
Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženca na prvi odstavek 349. člena OZ, po katerem terjatve iz gospodarskih pogodb in povrnitev izdatkov v zvezi s temi pogodbami zastarajo v treh letih. Ne glede na to, ali je najemna pogodba gospodarska pogodba ali ne, vtoževana terjatev ne temelji na tej pogodbi, temveč na neupravičeni obogatitvi (kondikciji) in zato zastara v splošnem petletnem obdobju.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00007551
ZVEtL člen 26. ZVEtL-1 člen 47, 47/3, 57, 57/3. ZNP člen 37.
določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dodatni sklep - vknjižba služnostne pravice - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - sprememba materialnega predpisa - prehodna določba
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločanju ni napravilo napake pri uporabi tedaj veljavnega predpisa, je bilo treba zaradi kasnejše spremembe tega materialnega predpisa, ki ga je po izrecni predhodni določbi treba uporabiti, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek zaradi odločanja o služnosti na pripadajočih zemljiščih.