poenostavljena prisilna poravnava - potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - ožje povezane osebe - zloraba postopka prisilne poravnave
Četudi določba prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP povezanim družbam izrecno ne prepoveduje glasovati, pa ni mogoče obiti določbe četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, kjer je izrecno navedeno, da o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.
Smisel zakonske ureditve, po kateri o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe (ali položaj ožje povezane osebe), je v tem, da se prepreči morebitne zlorabe, ki bi izvirale od z dolžnikom povezanih oseb.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sklenitev pogodbe - pogodbene obveznosti - pooblaščenec dolžnika - sklenitelj pogodbe
Tožeča stranka je toženi stranki dobavila 40 bal sena za dogovorjeno ceno 22,80 EUR za eno balo. Naročilo je dal predstavnik tožene stranke. Bale sena so bile dostavljene na posestvo, kjer tožena stranka vzgaja konje.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - blokada transakcijskega računa - zaprt transakcijski račun - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravica do sodnega varstva
Pritožnica nedvomno nima denarnih sredstev (in ima zaprt transakcijski račun), zakaj kratkoročnih sredstev ni mogoče unovčiti in nameniti za plačilo dolžne sodne takse, pa je v predlogu ostalo nepojasnjeno in tožeča stranka mora posledice takšne opustitve nositi sama.
V obravnavanem primeru je bilo o zvišanem tožbenem zahtevku tožeče stranke že odločeno s sodbo z dne 19. 4. 2017. Plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 25. 5. 2017, ki je upošteval zvišani tožbeni zahtevek in se je nanašal na redni postopek, tako niti ni bilo več procesna predpostavka za odločitev sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Bistvo določb II. poglavja ZST-1 o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS pa je bila tožeči stranki zagotovljena s tem, ko je sodišče prve stopnje o njenem tožbenem zahtevku odločilo, kljub njenemu neplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - varstvo otroka - neformalni razgovor z otrokom - pravica do izjave v postopku - psihično nasilje
Če je predlagateljica želela podati svojo izjavo v neformalnem razgovoru s sodnikom, bi ji prvo sodišče glede na njene razloge to moralo omogočiti, saj je namen neformalnega razgovora prav v tem, da otrok (tudi na ta način) lahko uresniči svojo pravico do izjave v postopku. Takšno ravnanje sodišča narekuje tudi prvi odstavek 22.g člena ZPND. Okoliščina, da je bila predlagateljica na neformalnih razgovorih že v treh postopkih, od tega tudi v zadevi IV P 1192/2017 (v kateri se obravnava njen zahtevek za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, in sicer da jo sodišče zaupa materi), je z vidika zagotavljanja procesnih pravic predlagateljice v tem postopku nepomembna.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - rok za plačilo sodne takse
Tožnica nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni ustrezno dopolnila. Ni posredovala svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, niti ni podala izjave, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, resnični, točni in popolni. Da nima družinskih članov, zato njihovega soglasja in izjav ne posreduje, pa bi morala izrecno navesti. Glede na povedano se sodišče prve stopnje ni moglo celostno prepričati o premoženju tožnice (in njenih morebitnih družinskih članov, glede katerih ni bilo obveščeno, da jih tožnica nima), zato je pravilno in zakonito njen predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/2. ZIZ člen 24, 24/1.
prenos terjatve na novega upnika - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - sodna odločba - javna listina - sklep o izvršbi - predlog za izvršbo
Ker so sodne odločbe javne listine, je upnica s predložitvijo sklepa o izvršbi in sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka z novim upnikom zadostila zahtevam 24. člena ZIZ za dokaz prehoda terjatve na novega upnika. Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo (v obravnavanem primeru pa izda potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo) tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu (v obravnavanem primeru zamudni sodbi) ni označen kot upnik, če v predlogu določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Upnici predlogu ni bilo treba priložiti same pogodbe o prenosu terjatve, saj je prenos terjatve dokazala z javno listino.
Sodišče je procesni subjekt, ki v sklepu o angažiranju izvedenca določi izvedencu dokazno temo - vsebino in obseg njegovega dela, postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izida. Sodišče je od izvedenke zahtevalo, da odgovori na dodatna vprašanja, ki ji jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo.
ZIZ člen 110, 133a, 133a/3. ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5, 355.
ustavitev izvršbe na plačo - rubljiva sredstva - vrstni red - odločanje višjega sodišča o pritožbi - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Ker iz s strani delodajalca predloženih plačnih list izhaja, da delodajalec dolžniku mesečno rubi določen znesek, to pomeni, da bi dolžnik lahko prejemal rubljive prejemke, sklep o izvršbi v tej zadevi pa bi se v takem primeru izvršil šele v prihodnosti, skladno z vrstnim redom, kot to določa zakon. V takem primeru pa izvršbe na plačo ne bi bilo mogoče ustaviti.
Pritožbeno sodišče ne more samo kot prvo opraviti dokaznega postopka (ter dokazne ocene) oziroma ugotavljati celotnega dejanskega stanja, saj določbe ZPP o odločanju sodišča druge stopnje predvidevajo le dopolnitev ali ponovitev dokaznega postopka in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje samo sploh ni izvedlo.
SPZ člen 9, 44, 44/2, 99, 99/2, 217, 217/2. ZPP člen 347, 347/2.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnika sta svoji raziskovalni dolžnosti zadostila s tem, da sta po zagotovilih prodajalca, da po sporni poti drugim ni dovoljeno voziti, v zemljiški knjigi preverila, ali to drži. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno, da na nepremičnini ni bilo bremen. Ker toženci niso storili ničesar, da bi zatrjevano stanje uredili tudi zemljiškoknjižno, sta tožnika lahko upravičeno sklepala, da za hojo in vožnje po sporni poti nimajo podlage. Ob tehtanju interesov zatrjevanih služnostnih upravičencev, ki naj bi pravico do hoje in voženj po sporni poti priposestvovali, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga "poosebljata" tožnika, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost slednjima.
ZIZ člen 55. ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 388, 389, 389/1, 392, 392/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zastaranja terjatve - pretrganje zastaranja - nastop zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka
Na podlagi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon (prvi odstavek 392. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je do pravnomočnega končanja izvršilnega postopka I 98/19530 prišlo 13. 1. 2007 ter da desetletni zastaralni rok za zastaranje terjatve do vložitve upnikovega predloga za izvršbo v tem postopku še ni potekel in zastaranje ni nastopilo. Vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo določbo prvega odstavka 389. člena ZOR, po kateri se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja, posledično pa tudi ni ugotavljalo, iz katerega razloga je prišlo do končanja izvršilnega postopka I 98/19530, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Tožena stranka bi tako morala takrat, ko je tožnik odklonil prevzem odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odpoved pustiti na njegovem delovnem mestu, ali na drugem ustreznem mestu v svojih prostorih, ter o tem narediti ustrezen zaznamek. S tem njenim ravnanjem bi bilo tožniku omogočeno, da bi se z razlogi iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko seznanil. Tega tožena stranka ni naredila. Očitno pa je vedela, da način vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 16. 10. 2015 ni bil pravilen, zato mu je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poslala po pošti. Tako se je tožnik šele po prejemu poštne pošiljke z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 2. 11. 2015 seznanil z njo in šele takrat je bila vročitev dejansko opravljena. Zaradi tega je bila dne 24. 11. 2015 vložena tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložena skladno z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in torej pravočasna.
Pravici do zbornega sojenja v senatu kot procesnemu jamstvu se namesto obtoženca, ki ni navzoč na (predobravnavnem) naroku, ne more pravno veljavno (učinkovito) odpovedati njegov zagovornik.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00008337
ZBan-1 člen 261.a, 350 ,350/1. ZGD-1 člen 332, 340, 374. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 199, 366, 366/1. ZSReg člen 19, 41, 41/2.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - sprememba osnovnega kapitala - pravni interes
Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti sta vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo (118. točka obrazložitve Odločbe US RS).
Glede na zgoraj navedeno določbo prvega odstavka 15. člena ZST-1 ta sodna taksa v razmerju do toženih strank predstavlja strošek postopka, ki jim je bil glede na pravdni uspeh tožeče stranke naložen v plačilo, vendar na način, predviden v tretjem odstavku 15. člena ZST-1. Tožena stranka pa ne po določbah ZST-1, Zakona o brezplačni pravni pomoči oziroma ZPP ne more biti oproščena plačila stroškov postopka nasprotne stranke, ki jih je dolžna nositi po načelu uspeha glede na pravdni uspeh (prvi odstavek 154. člena ZPP).
plačilo sodne takse - odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka - odmera sodne takse za pritožbo - več tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni zahtevek
Ker sta v obravnavanem primeru zadnja dva zahtevka, na katera se nanaša tožničina pritožba zoper sodbo, uveljavljena podrejeno, in ker zanju velja drugačen količnik za odmero sodne takse od tistega, ki velja za primarni zahtevek1, bi moralo prvostopenjsko sodišče določbo 20. člena ZST-1 uporabiti tako, da bi seštelo le tiste dve vrednosti spornega predmeta, za katere velja enaka odmera sodne takse, torej vrednosti obeh podrejenih zahtevkov.
gospodarska zbornica - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - analogna uporaba pravil
ZGZ v 24. členu le na splošno ureja prenehanje zbornice, ne vsebuje pa nobenih določb o načinu oziroma izvajanju postopka likvidacije. V odsotnosti konkretnih postopkovnih pravil prenehanja zadruge je pravilno stališče pritožbe, da je takšno pravno praznino potrebno zapolniti s smiselno oziroma analogno uporabo drugega zakonskega predpisa. V obravnavanem primeru ne more biti dvoma o tem, da prav določbe ZGD-1 omogočajo smiselno uporabo določb o poteku likvidacijskega postopka oziroma prenehanju subjekta vpisa. Predlagatelji pravilno izpostavljajo, da ZGZ v 24. členu in Statut ZOJ v 14. členu v tej zvezi ne vsebujeta nobene omejitve, ki bi ZOJ preprečevala, da preneha po skrajšanem postopku likvidacije, oziroma da bi bila edini možen način prenehanja samo redna likvidacija.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/3, 88/5, 88/6, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka dejansko ni niti poskušala storiti ničesar, da bi tožnika seznanila s samim postopkom izredne odpovedi, čeprav bi to dejansko lahko storila. Ker tožena stranka tožniku ni vročila ne vabila na zagovor (s čimer mu je kršila pravico do zagovora) ne izredne odpovedi in je ravnala tudi v nasprotju s petim odstavkom 88. člena ZDR-1 (vročanje z objavo na oglasno desko), je sodišče prve stopnje izredno odpoved utemeljeno razveljavilo.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.
zavrženje revizije - obvezno zastopanje po odvetniku - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - kršitev ustavnih pravic - pravica do pravnega sredstva
Po prvem odstavku 91. člena ZPP v primeru, če reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški izpit, sodišče vlogo zavrže. Ker je v tej zadevi toženec sam vložil revizijo in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je navedena pomanjkljivost zadosten razlog za zavrženje vloge.
Dejanje iz četrte alineje tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 stori podjetje, ki poseže v pogodbeno razmerje, v katerem je samo udeleženo. Vendar pa tako dejanje samo po sebi še ni nelojalno. Potreben je dodatni element, in sicer namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem. Do takih situacij v gospodarskem življenju pogosto prihaja. Kadar gre za kršitev načela pacta sunt servanda, pravo nudi pošteni stranki številne institute za varstvo njenih pravic. Zato je uvrstitev tega dejanja med dejanja nelojalne konkurence nekoliko sporna. Glede na navedeno mora biti pri teh kršitvah sodišče posebej pozorno na to, ali gre za kršitev dobrih poslovnih običajev.