Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 328. člena ZPP, saj je popravilo očitno pisno napako pri zapisu datuma začetka teka zakonskih zamudnih obresti.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - rok za plačilo sodne takse
Tožnica nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni ustrezno dopolnila. Ni posredovala svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, niti ni podala izjave, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, resnični, točni in popolni. Da nima družinskih članov, zato njihovega soglasja in izjav ne posreduje, pa bi morala izrecno navesti. Glede na povedano se sodišče prve stopnje ni moglo celostno prepričati o premoženju tožnice (in njenih morebitnih družinskih članov, glede katerih ni bilo obveščeno, da jih tožnica nima), zato je pravilno in zakonito njen predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sklenitev pogodbe - pogodbene obveznosti - pooblaščenec dolžnika - sklenitelj pogodbe
Tožeča stranka je toženi stranki dobavila 40 bal sena za dogovorjeno ceno 22,80 EUR za eno balo. Naročilo je dal predstavnik tožene stranke. Bale sena so bile dostavljene na posestvo, kjer tožena stranka vzgaja konje.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - blokada transakcijskega računa - zaprt transakcijski račun - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravica do sodnega varstva
Pritožnica nedvomno nima denarnih sredstev (in ima zaprt transakcijski račun), zakaj kratkoročnih sredstev ni mogoče unovčiti in nameniti za plačilo dolžne sodne takse, pa je v predlogu ostalo nepojasnjeno in tožeča stranka mora posledice takšne opustitve nositi sama.
V obravnavanem primeru je bilo o zvišanem tožbenem zahtevku tožeče stranke že odločeno s sodbo z dne 19. 4. 2017. Plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 25. 5. 2017, ki je upošteval zvišani tožbeni zahtevek in se je nanašal na redni postopek, tako niti ni bilo več procesna predpostavka za odločitev sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Bistvo določb II. poglavja ZST-1 o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS pa je bila tožeči stranki zagotovljena s tem, ko je sodišče prve stopnje o njenem tožbenem zahtevku odločilo, kljub njenemu neplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - varstvo otroka - neformalni razgovor z otrokom - pravica do izjave v postopku - psihično nasilje
Če je predlagateljica želela podati svojo izjavo v neformalnem razgovoru s sodnikom, bi ji prvo sodišče glede na njene razloge to moralo omogočiti, saj je namen neformalnega razgovora prav v tem, da otrok (tudi na ta način) lahko uresniči svojo pravico do izjave v postopku. Takšno ravnanje sodišča narekuje tudi prvi odstavek 22.g člena ZPND. Okoliščina, da je bila predlagateljica na neformalnih razgovorih že v treh postopkih, od tega tudi v zadevi IV P 1192/2017 (v kateri se obravnava njen zahtevek za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, in sicer da jo sodišče zaupa materi), je z vidika zagotavljanja procesnih pravic predlagateljice v tem postopku nepomembna.
ZIZ člen 55. ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 388, 389, 389/1, 392, 392/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zastaranja terjatve - pretrganje zastaranja - nastop zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka
Na podlagi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon (prvi odstavek 392. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je do pravnomočnega končanja izvršilnega postopka I 98/19530 prišlo 13. 1. 2007 ter da desetletni zastaralni rok za zastaranje terjatve do vložitve upnikovega predloga za izvršbo v tem postopku še ni potekel in zastaranje ni nastopilo. Vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo določbo prvega odstavka 389. člena ZOR, po kateri se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja, posledično pa tudi ni ugotavljalo, iz katerega razloga je prišlo do končanja izvršilnega postopka I 98/19530, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/2. ZIZ člen 24, 24/1.
prenos terjatve na novega upnika - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - sodna odločba - javna listina - sklep o izvršbi - predlog za izvršbo
Ker so sodne odločbe javne listine, je upnica s predložitvijo sklepa o izvršbi in sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka z novim upnikom zadostila zahtevam 24. člena ZIZ za dokaz prehoda terjatve na novega upnika. Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo (v obravnavanem primeru pa izda potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo) tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu (v obravnavanem primeru zamudni sodbi) ni označen kot upnik, če v predlogu določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Upnici predlogu ni bilo treba priložiti same pogodbe o prenosu terjatve, saj je prenos terjatve dokazala z javno listino.
ZIZ člen 110, 133a, 133a/3. ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5, 355.
ustavitev izvršbe na plačo - rubljiva sredstva - vrstni red - odločanje višjega sodišča o pritožbi - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Ker iz s strani delodajalca predloženih plačnih list izhaja, da delodajalec dolžniku mesečno rubi določen znesek, to pomeni, da bi dolžnik lahko prejemal rubljive prejemke, sklep o izvršbi v tej zadevi pa bi se v takem primeru izvršil šele v prihodnosti, skladno z vrstnim redom, kot to določa zakon. V takem primeru pa izvršbe na plačo ne bi bilo mogoče ustaviti.
Pritožbeno sodišče ne more samo kot prvo opraviti dokaznega postopka (ter dokazne ocene) oziroma ugotavljati celotnega dejanskega stanja, saj določbe ZPP o odločanju sodišča druge stopnje predvidevajo le dopolnitev ali ponovitev dokaznega postopka in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje samo sploh ni izvedlo.
Sodišče je procesni subjekt, ki v sklepu o angažiranju izvedenca določi izvedencu dokazno temo - vsebino in obseg njegovega dela, postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izida. Sodišče je od izvedenke zahtevalo, da odgovori na dodatna vprašanja, ki ji jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo.
SPZ člen 9, 44, 44/2, 99, 99/2, 217, 217/2. ZPP člen 347, 347/2.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnika sta svoji raziskovalni dolžnosti zadostila s tem, da sta po zagotovilih prodajalca, da po sporni poti drugim ni dovoljeno voziti, v zemljiški knjigi preverila, ali to drži. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno, da na nepremičnini ni bilo bremen. Ker toženci niso storili ničesar, da bi zatrjevano stanje uredili tudi zemljiškoknjižno, sta tožnika lahko upravičeno sklepala, da za hojo in vožnje po sporni poti nimajo podlage. Ob tehtanju interesov zatrjevanih služnostnih upravičencev, ki naj bi pravico do hoje in voženj po sporni poti priposestvovali, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga "poosebljata" tožnika, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost slednjima.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156.. ZUJIK člen 45, 45/2.. - člen 28.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni zavod - delovanje na področju kulture
V skladu z ustaljeno sodno prakso sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
S tem, ko je bilo tožničino delo dejansko prerazporejeno deloma na občino in deloma na ostale zaposlene pri toženi stranki, je prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pri toženi stranki je tako v času tožničine odpovedi obstajal utemeljen poslovni ekonomski oziroma organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007632
ZBan člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZPP člen 207, 207/2. ZRPPB člen 265.
ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - začasna ureditev stanja - način izvršitve odločitve - prekinitev pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme.
Četrta točka odločbe US U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po 350.a členu ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odpovedni rok - dopustnost pritožbe zoper nalog za izpraznitev poslovnega prostora
V situaciji, ko zahtevek ni deljiv, sodišče nima možnosti delno ugoditi predlogu in izdati izpraznitvenega naloga mimo predloga, temveč bi moralo postopati po določbi 434. člena ZPP.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00008337
ZBan-1 člen 261.a, 350 ,350/1. ZGD-1 člen 332, 340, 374. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 199, 366, 366/1. ZSReg člen 19, 41, 41/2.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - sprememba osnovnega kapitala - pravni interes
Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti sta vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo (118. točka obrazložitve Odločbe US RS).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - naziv - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela
Neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej za odpoved iz razloga nesposobnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s svojim ravnanjem, ko po 7. 7., in sicer od 8. 7. 2016 do izdaje odpovedi ni prišel na delo, huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 4. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007808
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 187, 630, 649, 649/1, 921, 963, 963/1, 965, 965/1.
zavarovalna pogodba - subrogacija zavarovalnice - dogovorjena zavarovalna vsota - revalorizacija - glavni izvajalec gradbenih del - gradbeni podizvajalec - naročnik del - škoda, ki jo povzroči tretja oseba - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
Znaten del pritožbe, kolikor se nanaša na vzročno zvezo, je zgolj naštevanje različnih dejstev, ki naj bi bila ugotovljena nepravilno, vendar pa brez razlogov. To pa je za dosego preizkusa pred pritožbenim sodiščem premalo.
Pri pogodbenih zavarovanjih je zavarovalna vsota omejena pogodbeno.
Ker odgovarja (glavni) izvajalec, odgovarja tudi naročnik (187. člen OZ). Drugačna razlaga bi pripeljala do tega, da bi se izvajalec del izognil svoji odgovornosti za nastalo škodo zgolj zato, ker bi sklenil pogodbo s podizvajalcem, ki bi opravljal dela, odgovornosti pa bi se potem izognil še naročnik.
Tretja oseba ni nekdo, ki (v delovnem razmerju ali po pogodbi) sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika.
gospodarska zbornica - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - analogna uporaba pravil
ZGZ v 24. členu le na splošno ureja prenehanje zbornice, ne vsebuje pa nobenih določb o načinu oziroma izvajanju postopka likvidacije. V odsotnosti konkretnih postopkovnih pravil prenehanja zadruge je pravilno stališče pritožbe, da je takšno pravno praznino potrebno zapolniti s smiselno oziroma analogno uporabo drugega zakonskega predpisa. V obravnavanem primeru ne more biti dvoma o tem, da prav določbe ZGD-1 omogočajo smiselno uporabo določb o poteku likvidacijskega postopka oziroma prenehanju subjekta vpisa. Predlagatelji pravilno izpostavljajo, da ZGZ v 24. členu in Statut ZOJ v 14. členu v tej zvezi ne vsebujeta nobene omejitve, ki bi ZOJ preprečevala, da preneha po skrajšanem postopku likvidacije, oziroma da bi bila edini možen način prenehanja samo redna likvidacija.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/3, 88/5, 88/6, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka dejansko ni niti poskušala storiti ničesar, da bi tožnika seznanila s samim postopkom izredne odpovedi, čeprav bi to dejansko lahko storila. Ker tožena stranka tožniku ni vročila ne vabila na zagovor (s čimer mu je kršila pravico do zagovora) ne izredne odpovedi in je ravnala tudi v nasprotju s petim odstavkom 88. člena ZDR-1 (vročanje z objavo na oglasno desko), je sodišče prve stopnje izredno odpoved utemeljeno razveljavilo.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na materialnopravno stališče, da je mogoče unovčenje bančne garancije preprečiti le, kadar gre za zlorabo, kar velja tudi za razmerje med upravičencem in naročiteljem garancije. V tem razmerju mora zahteva po zadržanju izplačila garancije (kar je predmet te pravde) izkazovati takojšnje dokaze onkraj vsakega dvoma. Tako stališče je pravilno, saj namen bančne garancije tudi v razmerju med naročiteljem in upravičencem lahko izrazimo z besedami: "plačaj takoj, razpravljaj kasneje", kar pomeni, da ima (morebitno) oškodovani naročitelj garancije praviloma šele po plačilu pravico terjati povračilo plačanega zneska, če meni, da upravičenec ne bi bil smel terjati plačila ali plačila v višini unovčene garancije. Drugačno stališče, ko bi naročitelj lahko vedno v relativno dolgotrajnem in obseženem dokaznem postopku dokazoval, ali in v kakšni višini so izpolnjene obveznosti, v zvezi s katerimi je bila dana garancija, da bi preprečil unovčenje garancije, bi bilo v nasprotju z namenom zavarovanja z neodvisno bančno garancijo. Izjema je zloraba, za katero sodišče ne more nuditi pravnega varstva. V razmerju med naročiteljem in upravičencem bi bila odločitev lahko drugačna tudi v primeru, da bi obstajali dokazi, s katerimi bi bilo mogoče na hiter način onkraj vsakega dvoma ugotoviti, da je bilo delo izvedeno pravočasno in kvalitetno ter da so bile izpolnjene vse druge obveznosti po pogodbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto blagajnik. Iz izpodbijane odpovedi izhaja, da je bila tožnici odpovedana pogodba iz organizacijskega razloga, ker je poslovalnica prešla na skrajšan urnik poslovanja za stranke. Navedena sprememba predstavlja racionalizacijo v smislu zmanjšanja števila zaposlenih ter zmanjšanja stroškov poslovanja, saj se bo delovni čas zaposlenih prilagodil tako, da bo manj zaposlenih delalo v izmenah, za kar prejemajo delavci dodatek. Tožena stranka je čas poslovanja za stranke zmanjšala za 1,5 ure, s tem pa je ugotovila, da lahko v poslovalnici delo organizira drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je zaradi organizacijskih razlogov prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
V zvezi s kriterijem za izbiro presežnega delavca je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v konkretnem primeru tožena stranka uporabila objektivni kriterij in sicer usposobljenost za delo, to je obseg različnih znanj, ki jih imajo zaposleni na delovnem mestu blagajnik, kar predstavlja zakonit razlog.