ZP-1 člen 19a, 19a/2, 202c, 202c/3. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/2.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - ugotavljanje premoženjskega stanja - posplošena tržna vrednost nepremičnine - premoženjski kriterij
Storilec tudi neutemeljeno navaja, da po sodbi Vrhovnega sodišča evidence e-prostor ni mogoče uporabljati, ker ne gre za veljavne uradne evidence in podatke, temveč mora samo uporabljati v okviru upravnih postopkov.
Podatek o vrednosti nepremičnine, ki ga je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju premoženjskega stanja storilca, je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine in izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS in gre torej za podatek iz uradnih evidenc, ki pa ga storilec kljub podanemu opisu, ta nepremičnina realno ni vredna niti 3.000,00 EUR in da je ni možno prodati, ker do nje ne vodi funkcionalno urejen dostop, ki jih ni uspel z ničemer izkazati, ugotovitve o vrednosti teh nepremičnin ni uspel ovreči (primerjaj tudi sodbe Upravnega sodišča IV U 47/2017 z dne 12. 7. 2017, I U 1527/2016 z dne 29. 11. 2016 in I U 1400/2017-6 z dne 5. 9. 2017).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - blokada transakcijskega računa - zaprt transakcijski račun - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravica do sodnega varstva
Pritožnica nedvomno nima denarnih sredstev (in ima zaprt transakcijski račun), zakaj kratkoročnih sredstev ni mogoče unovčiti in nameniti za plačilo dolžne sodne takse, pa je v predlogu ostalo nepojasnjeno in tožeča stranka mora posledice takšne opustitve nositi sama.
V obravnavanem primeru je bilo o zvišanem tožbenem zahtevku tožeče stranke že odločeno s sodbo z dne 19. 4. 2017. Plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 25. 5. 2017, ki je upošteval zvišani tožbeni zahtevek in se je nanašal na redni postopek, tako niti ni bilo več procesna predpostavka za odločitev sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Bistvo določb II. poglavja ZST-1 o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS pa je bila tožeči stranki zagotovljena s tem, ko je sodišče prve stopnje o njenem tožbenem zahtevku odločilo, kljub njenemu neplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sklenitev pogodbe - pogodbene obveznosti - pooblaščenec dolžnika - sklenitelj pogodbe
Tožeča stranka je toženi stranki dobavila 40 bal sena za dogovorjeno ceno 22,80 EUR za eno balo. Naročilo je dal predstavnik tožene stranke. Bale sena so bile dostavljene na posestvo, kjer tožena stranka vzgaja konje.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - rok za plačilo sodne takse
Tožnica nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni ustrezno dopolnila. Ni posredovala svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, niti ni podala izjave, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, resnični, točni in popolni. Da nima družinskih članov, zato njihovega soglasja in izjav ne posreduje, pa bi morala izrecno navesti. Glede na povedano se sodišče prve stopnje ni moglo celostno prepričati o premoženju tožnice (in njenih morebitnih družinskih članov, glede katerih ni bilo obveščeno, da jih tožnica nima), zato je pravilno in zakonito njen predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - varstvo otroka - neformalni razgovor z otrokom - pravica do izjave v postopku - psihično nasilje
Če je predlagateljica želela podati svojo izjavo v neformalnem razgovoru s sodnikom, bi ji prvo sodišče glede na njene razloge to moralo omogočiti, saj je namen neformalnega razgovora prav v tem, da otrok (tudi na ta način) lahko uresniči svojo pravico do izjave v postopku. Takšno ravnanje sodišča narekuje tudi prvi odstavek 22.g člena ZPND. Okoliščina, da je bila predlagateljica na neformalnih razgovorih že v treh postopkih, od tega tudi v zadevi IV P 1192/2017 (v kateri se obravnava njen zahtevek za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, in sicer da jo sodišče zaupa materi), je z vidika zagotavljanja procesnih pravic predlagateljice v tem postopku nepomembna.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/2. ZIZ člen 24, 24/1.
prenos terjatve na novega upnika - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - sodna odločba - javna listina - sklep o izvršbi - predlog za izvršbo
Ker so sodne odločbe javne listine, je upnica s predložitvijo sklepa o izvršbi in sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka z novim upnikom zadostila zahtevam 24. člena ZIZ za dokaz prehoda terjatve na novega upnika. Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo (v obravnavanem primeru pa izda potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo) tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu (v obravnavanem primeru zamudni sodbi) ni označen kot upnik, če v predlogu določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Upnici predlogu ni bilo treba priložiti same pogodbe o prenosu terjatve, saj je prenos terjatve dokazala z javno listino.
Sodišče je procesni subjekt, ki v sklepu o angažiranju izvedenca določi izvedencu dokazno temo - vsebino in obseg njegovega dela, postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izida. Sodišče je od izvedenke zahtevalo, da odgovori na dodatna vprašanja, ki ji jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo.
ZIZ člen 55. ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 388, 389, 389/1, 392, 392/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zastaranja terjatve - pretrganje zastaranja - nastop zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka
Na podlagi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon (prvi odstavek 392. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je do pravnomočnega končanja izvršilnega postopka I 98/19530 prišlo 13. 1. 2007 ter da desetletni zastaralni rok za zastaranje terjatve do vložitve upnikovega predloga za izvršbo v tem postopku še ni potekel in zastaranje ni nastopilo. Vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo določbo prvega odstavka 389. člena ZOR, po kateri se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja, posledično pa tudi ni ugotavljalo, iz katerega razloga je prišlo do končanja izvršilnega postopka I 98/19530, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 110, 133a, 133a/3. ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5, 355.
ustavitev izvršbe na plačo - rubljiva sredstva - vrstni red - odločanje višjega sodišča o pritožbi - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Ker iz s strani delodajalca predloženih plačnih list izhaja, da delodajalec dolžniku mesečno rubi določen znesek, to pomeni, da bi dolžnik lahko prejemal rubljive prejemke, sklep o izvršbi v tej zadevi pa bi se v takem primeru izvršil šele v prihodnosti, skladno z vrstnim redom, kot to določa zakon. V takem primeru pa izvršbe na plačo ne bi bilo mogoče ustaviti.
Pritožbeno sodišče ne more samo kot prvo opraviti dokaznega postopka (ter dokazne ocene) oziroma ugotavljati celotnega dejanskega stanja, saj določbe ZPP o odločanju sodišča druge stopnje predvidevajo le dopolnitev ali ponovitev dokaznega postopka in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje samo sploh ni izvedlo.
SPZ člen 9, 44, 44/2, 99, 99/2, 217, 217/2. ZPP člen 347, 347/2.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnika sta svoji raziskovalni dolžnosti zadostila s tem, da sta po zagotovilih prodajalca, da po sporni poti drugim ni dovoljeno voziti, v zemljiški knjigi preverila, ali to drži. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno, da na nepremičnini ni bilo bremen. Ker toženci niso storili ničesar, da bi zatrjevano stanje uredili tudi zemljiškoknjižno, sta tožnika lahko upravičeno sklepala, da za hojo in vožnje po sporni poti nimajo podlage. Ob tehtanju interesov zatrjevanih služnostnih upravičencev, ki naj bi pravico do hoje in voženj po sporni poti priposestvovali, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga "poosebljata" tožnika, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost slednjima.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156.. ZUJIK člen 45, 45/2.. - člen 28.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni zavod - delovanje na področju kulture
V skladu z ustaljeno sodno prakso sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
S tem, ko je bilo tožničino delo dejansko prerazporejeno deloma na občino in deloma na ostale zaposlene pri toženi stranki, je prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pri toženi stranki je tako v času tožničine odpovedi obstajal utemeljen poslovni ekonomski oziroma organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007632
ZBan člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZPP člen 207, 207/2. ZRPPB člen 265.
ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - začasna ureditev stanja - način izvršitve odločitve - prekinitev pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme.
Četrta točka odločbe US U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po 350.a členu ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izpolnjeni znaki kaznivega dejanja - proizvodnja mamil - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - konoplja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da znaki kaznivega dejanja iz člena 186/I KZ-1 opredeljuje kot kaznivo neupravičeno proizvodnjo substance, ki je razglašena kot prepovedana droga, torej proizvodnjo slednje brez ustreznega dovoljenja, kar je obdolženi s svojim ravnanjem uresničil in kar se mu tudi očita, kot to izhaja iz izreka napadene sodbe.
Tožnik ni upravičen do posebnih stroškov postopka v zvezi s prisojenim denarnim zahtevkom iz naslova denarnega povračila iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
Glede na zgoraj navedeno določbo prvega odstavka 15. člena ZST-1 ta sodna taksa v razmerju do toženih strank predstavlja strošek postopka, ki jim je bil glede na pravdni uspeh tožeče stranke naložen v plačilo, vendar na način, predviden v tretjem odstavku 15. člena ZST-1. Tožena stranka pa ne po določbah ZST-1, Zakona o brezplačni pravni pomoči oziroma ZPP ne more biti oproščena plačila stroškov postopka nasprotne stranke, ki jih je dolžna nositi po načelu uspeha glede na pravdni uspeh (prvi odstavek 154. člena ZPP).
Dejanje iz četrte alineje tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 stori podjetje, ki poseže v pogodbeno razmerje, v katerem je samo udeleženo. Vendar pa tako dejanje samo po sebi še ni nelojalno. Potreben je dodatni element, in sicer namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem. Do takih situacij v gospodarskem življenju pogosto prihaja. Kadar gre za kršitev načela pacta sunt servanda, pravo nudi pošteni stranki številne institute za varstvo njenih pravic. Zato je uvrstitev tega dejanja med dejanja nelojalne konkurence nekoliko sporna. Glede na navedeno mora biti pri teh kršitvah sodišče posebej pozorno na to, ali gre za kršitev dobrih poslovnih običajev.
V zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti znamke ni odločilno, da tožeča stranka svoja zdravila trži pod imeni, ki spornim znamkam niso podobna. Prav tako v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo ni pomembno, da na absolutne razloge za zavrnitev znamke pazi že država v postopku registracije, da tožeča stranka registraciji ni ugovarjala in da je preverjanje imen zdravil v pristojnosti JAZMP.
Razlogi za ničnost znamke se presojajo ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamke in so vezani na registracijo znaka, ne na uporabo znaka.
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka podjetje, ki nastopa na trgu in ima dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo učinkovino ivabradin. Tožeča stranka je zatrjevala, da so sporne znamke tožene stranke tako podobne mednarodnemu nelastniškemu ime (INN) ivabradin, da so podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije spornih znamk. V primeru, da bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju INN ivabradin izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki, kot udeleženki na trgu, ki trži zdravila z navedeno zdravilno učinkovino, treba priznati pravni interes za uveljavljanje ničnosti spornih znamk tožene stranke.
Če se znak ne razlikuje od drugih običajnih načinov označevanja relevantnega blaga ali storitev ali njihovih značilnosti, ne more izpolnjevati funkcije identifikacije podjetja, ki ta znak uporablja.
Registracija mednarodnega nelastniškega imena zdravila kot blagovne znamke bi bila nična, saj gre za generično ime zdravila, ki označuje izključno vrsto oziroma značilnosti blaga. Prav tako bi bila nična registracija znaka, ki bi bil INN tako podoben, da bi ga relevantna javnost dojela zgolj kot opisnega za zdravilno učinkovino.
Relevanten potrošnik pri zdravilih, ki se predpisujejo na recept, je zdravnik, farmacevt oziroma bolnik s specifično boleznijo, ki bo izmišljene znake tožene stranke sicer povezal z zdravilom ivabradin, vendar pa bo brez dvoma zaznal razliko med INN in znamkami tožene stranke.
ZST-1 člen 3., 3/1., 3/10., 34.a., 34.a/1.. OZ člen 395., 395/1.
plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - preplačilo predhodne taksne obveznosti - vrnitev preveč plačane takse
V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Toženca, ki sta skupaj vložila pritožbo zoper sodbo, sta torej glede plačila sodne takse za navedeno pritožbo solidarna dolžnika. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 395 člena določa, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno drugemu tožencu odmerilo celotno sodno takso za pritožbo.
Pritožbo zoper sklep z dne 11.7.2017 je vložil le prvi toženec, zato je sodno takso dolžan plačati le slednji. V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora namreč sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. Pritožba pa ne more uspeti niti z navedbami o preplačilu sodne takse, saj preplačila ni mogoče upoštevati na način, kot želi pritožnik, in sicer, da bi se preplačilo, ki izvira iz drugih taksnih obveznosti, štelo kot plačilo sodne takse za navedeno pritožbo, saj za takšen način "vrnitve" preveč plačane sodne takse ni podlage v ZST-1, v katerem je določen postopek in pogoji za vrnitev preveč plačane sodne takse.
vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev tožbe - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - neskrbnost
Nezakonita vročitev tožbe ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za zmotno ravnanje sodišča na podlagi zmotne presoje v zvezi z dejstvom vročitve tožbe.
Tudi če tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo zadevno pošiljko sprejel varnostnik, ki ne bo označil točnega datuma prejema na kuverti niti ne bo na kakršnikoli drugi način obvestil o datumu prejema pošiljke upravičene osebe za sprejem pošte, je bila dolžna pooblaščena oseba za sprejem pošte preveriti kdaj je pošiljka prispela in kako se je znašla pri toženi stranki.
ZIZ člen 15.. ZPP člen 212, 286, 339, 339/1, 394., 394/1, 394/1-2, 394/1-2, 394/1-10, 396, 398, 398/2.
obnova postopka - izvršilni postopek - smiselna uporaba ZPP - narok za obnovo postopka - neizvedba naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozni dokazni predlog - trditveno in dokazno dokazno breme - obnovitveni razlogi
Narok za obravnavo predloga za obnovo ni narok za glavno obravnavo, v postopku po predlogu za obnovo postopka tudi ni predvidena izmenjava vlog in dopolnjevanje predloga, kar pomeni, da sodišče lahko upošteva le tiste dokazne predloge, ki so bili dani v roku iz 396. člena ZPP.