ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118.. Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (1992) člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - raziskovalna dejavnost - kolektivna pogodba
Toženo stranko je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika zavezovala Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost, ki v 14. členu določa, da se pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevajo naslednji kriteriji: delovna uspešnost, strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje delavca, socialno stanje delavca. Ni pravilno stališče tožene stranke, da ta ni bila dolžna uporabiti kriterijev iz kolektivne pogodbe, ker je delovno razmerje dejansko prenehalo le tožniku. Dejstvo je, da je tožena stranka drugim sodelavcem podala odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, torej gre tudi za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga, saj ZDR-1 ne deli na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na odpoved s prenehanjem delovnega razmerja oziroma brez prenehanja delovnega razmerja, kot si to očitno zmotno tolmači tožena stranka. Tako je bila tožena stranka dolžna upoštevati kriterije iz kolektivne pogodbe za vse zaposlene v sicer ukinjenem odseku.
plačilo razlike plače - negativna stimulacija - delovna uspešnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da določbe Pravilnika ne smejo določati manjših pravic od zakona, pri čemer tožnik ob siceršnjem izvrševanju svojih pogodbenih obveznosti ne more prejeti nižje plače - negativne stimulacije do 20 % osnovne plače iz razloga, ker je tožena stranka njegovo plačo vezala na obseg fakturirane in plačane realizacije, obseg in število pridobljenih novih pogodbenih partnerjev. V postopku je bilo izkazano, da je bil tožnik glede na svojo naravo delo, tj. podporo končnim naročnikom tožene stranke na razpolago v vsakem času, pri čemer pa tožena stranka ni dokazala, da tožnik ne bi izpolnjeval svojih obveznosti. Tako tožena stranka ni bila upravičena tožniku odtegovati plače zaradi morebitnega izpada naročnikov (zadostnega dela) oziroma zaradi slabe gospodarske situacije na trgu.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00008337
ZBan-1 člen 261.a, 350 ,350/1. ZGD-1 člen 332, 340, 374. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 199, 366, 366/1. ZSReg člen 19, 41, 41/2.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - sprememba osnovnega kapitala - pravni interes
Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti sta vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo (118. točka obrazložitve Odločbe US RS).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene kršitve (neprimerno in žaljivo obnašanje do sodelavk, ...) utemeljujejo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. točki prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00008842
ZST-1 člen 8, 34, 34/4.. ZPP člen 105a, 116, 117, 120, 120/1.
nalog za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
ZPP v prvem odstavku 120. člena določa, da prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom (prvi odstavek 120. člena ZPP), pri čemer na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP). Navedbe tožene stranke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje so tudi po oceni pritožbenega sodišča očitno neutemeljene. Zato je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011161
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/2.
kriva izpovedba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Po oceni pritožbenega sodišča sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP.
Tožnik ni upravičen do posebnih stroškov postopka v zvezi s prisojenim denarnim zahtevkom iz naslova denarnega povračila iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
plačilo sodne takse - odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka - odmera sodne takse za pritožbo - več tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni zahtevek
Ker sta v obravnavanem primeru zadnja dva zahtevka, na katera se nanaša tožničina pritožba zoper sodbo, uveljavljena podrejeno, in ker zanju velja drugačen količnik za odmero sodne takse od tistega, ki velja za primarni zahtevek1, bi moralo prvostopenjsko sodišče določbo 20. člena ZST-1 uporabiti tako, da bi seštelo le tiste dve vrednosti spornega predmeta, za katere velja enaka odmera sodne takse, torej vrednosti obeh podrejenih zahtevkov.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 318, 318/1. Uredba Komisije (ES) št. 874/2004 z dne 28. aprila 2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene.eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo člen 21, 21/1, 22.
osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - nedenarne terjatve - nedenarni tožbeni zahtevek - kršitev intelektualnih pravic - prenos domenskega imena - zamudna sodba
Obravnavani pravdni postopek se ne nanaša na premoženje dolžnika, ki je v osebnem stečaju in tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Ugotovitveni in prepovedni zahtevki zadevajo ravnanje stečajnega dolžnika osebno. Ker se omejitev pritožnikove poslovne sposobnosti ne nanaša na nedenarne terjatve zaradi kršitve pravic, je bila vročitev tožbe stečajnemu dolžniku osebno pravilna.
Uredba 874/2004 v primeru nepoštenega ravnanja določa razen preklica domene tudi možnost prenosa domenskega imena na (pri)tožnika.
gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - koncesija - lokalna skupnost
Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje koncesijska pogodba ni bila sklenjena zaradi ali v zvezi s pridobitno dejavnostjo koncedenta (toženke), temveč je z njo oblastveni subjekt (lokalna skupnost) gospodarskemu subjektu podelil neko izključno ali posebno pravico (pravico izvajanja storitve javnega potniškega prevoza z žičniško napravo). V takšnem primeru pa lokalna skupnost kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Po pravilni presoji izpodbijane sodbe v točki 25 obrazložitve sporna koncesijska pogodba tudi po svoji vsebini ni taka kot pogodbe, ki jih med seboj (v okviru svoje pridobitne dejavnosti) sklepajo gospodarski subjekti
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto blagajnik. Iz izpodbijane odpovedi izhaja, da je bila tožnici odpovedana pogodba iz organizacijskega razloga, ker je poslovalnica prešla na skrajšan urnik poslovanja za stranke. Navedena sprememba predstavlja racionalizacijo v smislu zmanjšanja števila zaposlenih ter zmanjšanja stroškov poslovanja, saj se bo delovni čas zaposlenih prilagodil tako, da bo manj zaposlenih delalo v izmenah, za kar prejemajo delavci dodatek. Tožena stranka je čas poslovanja za stranke zmanjšala za 1,5 ure, s tem pa je ugotovila, da lahko v poslovalnici delo organizira drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je zaradi organizacijskih razlogov prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
V zvezi s kriterijem za izbiro presežnega delavca je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v konkretnem primeru tožena stranka uporabila objektivni kriterij in sicer usposobljenost za delo, to je obseg različnih znanj, ki jih imajo zaposleni na delovnem mestu blagajnik, kar predstavlja zakonit razlog.
Novih, kasneje nastalih olajševalnih okoliščin v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati. Njen predmet namreč niso dejstva, ki so določala odmero posamičnih kazni, ampak dejstvo, da so bile te izrečene, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku (1. točka prvega odstavka 407. člena ZKP). Gre torej za nekaj drugega, medtem ko bi bili v pritožbeni obrazložitvi navedeni dejstvi kvečjemu predmet zahteve za izredno omilitev kazni, če bi bila ta v ZKP še naprej predvidena. Ker ni, pritožnik predlaganega znižanja enotne kazni niti po tej poti ne more doseči.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodbe ni mogoče preizkusiti - uvod sodbe - stranke postopka - več tožnikov
V točki III izreka je odločeno o zahtevku na povrnitev stroškov pravdnega postopka. Videti je, kot da se izrek nanaša na tožečo stranko, torej na OŠ. Kdo pa je zares v tej zadevi tožeča stranka, pa že zato ni jasno, ker je bilo v sodbi odločeno tudi o zahtevku šestindvajsete tožnice, za katero pa iz uvoda sodbe ni mogoče ugotoviti, za koga gre.
Stranke, na katere se nanaša sodna odločba, je treba navesti v uvodu sodbe. Če je tožnic več, je treba navesti vse.
vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev tožbe - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - neskrbnost
Nezakonita vročitev tožbe ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za zmotno ravnanje sodišča na podlagi zmotne presoje v zvezi z dejstvom vročitve tožbe.
Tudi če tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo zadevno pošiljko sprejel varnostnik, ki ne bo označil točnega datuma prejema na kuverti niti ne bo na kakršnikoli drugi način obvestil o datumu prejema pošiljke upravičene osebe za sprejem pošte, je bila dolžna pooblaščena oseba za sprejem pošte preveriti kdaj je pošiljka prispela in kako se je znašla pri toženi stranki.
odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - dokazna ocena - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule)
Podjetniške odločitve, ki temeljijo na domnevah in prognozah le pogojno omogočajo ali sploh ne omogočajo zanesljive ocene bodočega dogajanja. Podatki postanejo dostopni navadno časovno šele po sprejeti odločitvi. Zato za napake te vrste poslovodeče osebe ne morejo odgovarjati, če so le ravnale dovolj skrbno pri svoji odločitvi. V nasprotnem primeru bi odgovarjale za nekaj, česar ne obvladujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007787
ZSReg člen 8, 8/2. ZGD-1 člen 511, 511/1, 511/3. ZIZ člen 239. ZPP člen 139, 139/3, 200, 200/2, 206, 206/1, 206/1-1, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
udeležba na glavni obravnavi - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave - pravilno vabljenje - vročanje subjektu vpisa v sodni register - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - načelo zaupanja v sodni register - zakoniti zastopnik družbe - načelo pravne varnosti - pravice manjšinskih družbenikov - sklic skupščine - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Ker se je stranski intervenient obravnave udeležil, ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bil nepravilno vabljen. Ni mu bila odvzeta nobena pravica do udeležbe v postopku in podajanja izjav.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču v izpodbijani sodbi, da bi družbeniki, katerih poslovni delež predstavlja najmanj desetino osnovnega kapitala, smeli zahtevati sklic skupščine, če direktor ne bi hotel sklicati skupščine (prvi odstavek 511. člena ZGD-1). Ker pa stranski intervenient niti ni poskušal zahtevati od direktorja sklica skupščine, pritožbeni očitek, da je sodišče napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 511. člena ZGD-1, ni utemeljen.
vročanje pisanj pooblaščencu - neposredno vročanje stranki, ne pooblaščencu - zastopanje stranke brez pooblastila - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - naknadna odobritev procesnih dejanj - zastopanje stranke po odvetniku
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) svojo sodbo resda vročiti pooblaščencu tožene stranke, česar pa ni storilo, temveč jo je vročilo neposredno zgolj toženi stranki. Vendar pa ta postopkovna kršitev ni imela nobenega negativnega procesnega učinka za toženo stranko, saj je v obravnavani zadevi tožena stranka po svojem pooblaščencu pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo, ki je tudi predmet obravnavanega pritožbenega postopka. Tudi opustitev imenovanja pooblaščenca tožene stranke v uvodu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Nepristranskost, ki jo pritožnika pripisujeta sodišču prve stopnje, v pritožbi ne obrazlagata, saj ne navedeta, s katerim konkretnim dejanjem naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo. Je pa očitno, da nepristranskost sodišča prve stopnje vidita kot posledico dokazne ocene, ki jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - ustrezno delovno mesto
Sodišče ugotavlja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi stanja ob podaji odpovedi. Tožena stranka je v postopku dokazala, da za tožnika ni imela drugega ustreznega dela, ne po dokončnosti odločbe ZPIZ, ne ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi.