zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - prevoz tovora - padec s tovornega vozila - preventivni ukrepi
Kateri so preventivni ukrepi, ki jih je zavarovanec dolžan izvajati, je stvar presoje v vsaki konkretni situaciji. Za utemeljenost tožbenega zahtevka je bilo zato presoditi, ali je tožeča stranka s svojim ravnanjem povzročila ali prispevala k nastanku zavarovalnega primera. V luči tega je bilo zato potrebno presoditi, ali so utemeljena zatrjevanja tožene stranke, da tožeča stranka tovora ni ustrezno pritrdila oziroma zavarovala.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zakonski znaki kaznivega dejanja - blokada računa - slabo finančno stanje
Navedba v opisu dejanja, da je obdolženi ob sklenitvi pogodbe zamolčal, da je družba v slabem finančnem stanju zaradi blokade računa družbe, v zadostni meri konkretizira preslepitveni namen obdolženega kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.
Razjasnjevalna oblast sodišča ni neomejena. Sodišče mora pri njenem izvajanju najprej upoštevati dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta stranki kot subjektu postopka nalaga odgovornost za uveljavljanje svojih pravic. Sodnik mora pri sojenju ravnati tako, da ne ustvarja vtisa, da je bolj naklonjen eni stranki kot drugi. Enakega varstva pravic strank v postopku ni mogoče ločeno obravnavati od pravic nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva.
Tožnik ni upravičen do posebnih stroškov postopka v zvezi s prisojenim denarnim zahtevkom iz naslova denarnega povračila iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008934
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR člen 6, 6/6, 6a, 6a/4.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - neenaka obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnica je v postopku na prvi stopnji z obsežnimi navedbami uveljavljala, da je bila izdaja vseh pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov popolnoma neupravičena in da je tožena stranka vsa opozorila izdala le zato, da bi jo osramotila in ponižala. Sodišče prve stopnje je na te navedbe odgovorilo z ugotovitvijo, da izdana opozorila niso predstavljala nedopustnega izvajanja pritiska v smislu povračilnih ukrepov in da je tožena stranka z njihovo izdajo tožnico le opomnila, naj svoje delo opravlja vestno. Glede na to, da je tožnica glede vsakega izdanega opozorila obrazloženo pojasnila, zakaj je bila njegova izdaja neupravičena in na kakšen način je tožena stranka z izdajo opozorila zlorabila svoje pravice, takšna obrazložitev ne dosega standarda potrebne obrazloženosti sodne odločbe. Kontinuirano izdajanje neutemeljenih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nedvomno lahko pomeni nedopustno izvajanje pritiska na delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožničine navedbe v zvezi s tem zavrniti s prepričljivimi in jasnimi razlogi. Ker tega ni storilo, mu pritožba utemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti znamke ni odločilno, da tožeča stranka svoja zdravila trži pod imeni, ki spornim znamkam niso podobna. Prav tako v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo ni pomembno, da na absolutne razloge za zavrnitev znamke pazi že država v postopku registracije, da tožeča stranka registraciji ni ugovarjala in da je preverjanje imen zdravil v pristojnosti JAZMP.
Razlogi za ničnost znamke se presojajo ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamke in so vezani na registracijo znaka, ne na uporabo znaka.
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka podjetje, ki nastopa na trgu in ima dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo učinkovino ivabradin. Tožeča stranka je zatrjevala, da so sporne znamke tožene stranke tako podobne mednarodnemu nelastniškemu ime (INN) ivabradin, da so podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije spornih znamk. V primeru, da bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju INN ivabradin izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki, kot udeleženki na trgu, ki trži zdravila z navedeno zdravilno učinkovino, treba priznati pravni interes za uveljavljanje ničnosti spornih znamk tožene stranke.
Če se znak ne razlikuje od drugih običajnih načinov označevanja relevantnega blaga ali storitev ali njihovih značilnosti, ne more izpolnjevati funkcije identifikacije podjetja, ki ta znak uporablja.
Registracija mednarodnega nelastniškega imena zdravila kot blagovne znamke bi bila nična, saj gre za generično ime zdravila, ki označuje izključno vrsto oziroma značilnosti blaga. Prav tako bi bila nična registracija znaka, ki bi bil INN tako podoben, da bi ga relevantna javnost dojela zgolj kot opisnega za zdravilno učinkovino.
Relevanten potrošnik pri zdravilih, ki se predpisujejo na recept, je zdravnik, farmacevt oziroma bolnik s specifično boleznijo, ki bo izmišljene znake tožene stranke sicer povezal z zdravilom ivabradin, vendar pa bo brez dvoma zaznal razliko med INN in znamkami tožene stranke.
ZST-1 člen 3., 3/1., 3/10., 34.a., 34.a/1.. OZ člen 395., 395/1.
plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - preplačilo predhodne taksne obveznosti - vrnitev preveč plačane takse
V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Toženca, ki sta skupaj vložila pritožbo zoper sodbo, sta torej glede plačila sodne takse za navedeno pritožbo solidarna dolžnika. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 395 člena določa, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno drugemu tožencu odmerilo celotno sodno takso za pritožbo.
Pritožbo zoper sklep z dne 11.7.2017 je vložil le prvi toženec, zato je sodno takso dolžan plačati le slednji. V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora namreč sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. Pritožba pa ne more uspeti niti z navedbami o preplačilu sodne takse, saj preplačila ni mogoče upoštevati na način, kot želi pritožnik, in sicer, da bi se preplačilo, ki izvira iz drugih taksnih obveznosti, štelo kot plačilo sodne takse za navedeno pritožbo, saj za takšen način "vrnitve" preveč plačane sodne takse ni podlage v ZST-1, v katerem je določen postopek in pogoji za vrnitev preveč plačane sodne takse.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/6, 458, 458/1, 458/5. OZ člen 931, 932, 932/1, 936.
spor majhne vrednosti - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - zavarovalni zastopnik - zavarovalna premija - višja zavarovalna premija - zamolčanje preteklih škodnih dogodkov - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - dolžnost prijavljanja - dolžnost plačevanja zavarovalne premije - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - razveljavitev pogodbe - zavrženje vloge
Toženec tožeči stranki kot zavarovalnemu zastopniku ni povedal resničnih podatkov o preteklih prijavljenih škodah iz prejšnjega zavarovalnega obdobja. V takšnem primeru bi po prvem odstavku 932. člena OZ zavarovalnica lahko celo zahtevala razveljavitev pogodbe, kar bi imelo za posledico, da bi bilo vozilo nezavarovano. Pravna podlaga za izterjavo manjkajoče zavarovalne premije je zato v določbi 936. člena OZ, ki ureja dolžnost plačevanja zavarovalne premije.
KZ-1 člen 29, 29/4, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/2, 324/3.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - actiones liberae in causa - alkoholiziranost - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja
V primerih tako imenovanih actiones liberae in causa je namreč sodišče dolžno ugotavljati obdolženčevo krivdo za čas pred storjenim kaznivim dejanjem, ne glede na njegove modalitete. Odločilna je zgolj krivdna oblika, s katero je mogoče to kaznivo dejanje storiti.
Obdolženčevo obnašanje med kaznivim dejanjem kot del prognoze za izrek varnostnega ukrepa.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - vrnitveni princip - poslovodstvo brez naročila - razpravno načelo - iura novit curia
Pri vlaganjih v tujo nepremičnino v pričakovanju pridobitve lastninske pravice na nepremičnini gre za neupravičeno pridobitev, ne pa za poslovodstvo brez naročila.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.
zavrženje revizije - obvezno zastopanje po odvetniku - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - kršitev ustavnih pravic - pravica do pravnega sredstva
Po prvem odstavku 91. člena ZPP v primeru, če reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški izpit, sodišče vlogo zavrže. Ker je v tej zadevi toženec sam vložil revizijo in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je navedena pomanjkljivost zadosten razlog za zavrženje vloge.
Dejanje iz četrte alineje tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 stori podjetje, ki poseže v pogodbeno razmerje, v katerem je samo udeleženo. Vendar pa tako dejanje samo po sebi še ni nelojalno. Potreben je dodatni element, in sicer namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem. Do takih situacij v gospodarskem življenju pogosto prihaja. Kadar gre za kršitev načela pacta sunt servanda, pravo nudi pošteni stranki številne institute za varstvo njenih pravic. Zato je uvrstitev tega dejanja med dejanja nelojalne konkurence nekoliko sporna. Glede na navedeno mora biti pri teh kršitvah sodišče posebej pozorno na to, ali gre za kršitev dobrih poslovnih običajev.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nedovoljen predlog - nova dejstva in dokazi
Novi dokazi (enako velja tudi za nova dejstva) so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dokaze. Dejstva in dokazi, ki so nastali pozneje, zato niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - obstoj darila - skupno premoženje
Možno je, da je zapustnik uporabo poslovnega prostora prispeval kot svoj delež pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dedič, ki trdi, da je izvenzakonska partnerka z odpustom plačila najemnine za poslovni prostor od zapustnika prejela darilo, je to dejstvo dolžan dokazati.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je tožnici z izpodbijanim sklepom odreklo pravico do zahtevanega sodnega varstva, poprej izdani sklep o izvršbi zoper toženca pa je v celoti razveljavilo. Navedeni sklep je torej neugoden le za tožnico, ki svoje terjatve v tej pravdi ne bo mogla uveljaviti. Zoper izdani sklep bi se zato lahko pritožila tožnica, ki je v pravdi propadla, ne pa toženec, ki od pritožbe ne more imeti nobene pravne koristi.
Da bi tožena stranka lahko uporabila 183. člen ZPIZ-2 morajo biti izpolnjeni pogoji, da je z dokončno odločbo kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda. Gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v pravnomočno odločbo zavoda. Namen ureditve te možnosti za spremembo dokončne odločbe je v tem, da se popravijo očitne, torej zaznavne napake, tako tehnične, dejanske ali vsebinske, do katerih je prišlo pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 259, 259/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zavzelo stališče, da so v tožnikovem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 3. odstavku 259. člena KZ-1 (Kdor protipravno odtuji, uniči ali prikriva arhivsko gradivo, ali ga napravi neuporabnega). Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo njegovega naklepa v zvezi z očitano odtujitvijo, prav tako ne namena odtujitve, pri čemer oboje zanika in poudarja, da ni imel nobenega razloga za odtujitev dokumentov, ki so se sicer resda nahajali pri njemu doma.
ZPIZ-2 člen 38, 39a, 202, 399.. ZPIZ-2B člen 7, 18.. ZPol člen 87.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 večkrat že zavzelo stališč. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
Po določbi 36. člena ZDSS-1 mora sodišče delavca, ki nima pooblaščenca, v primeru naložene poprave ali dopolnitve poučiti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je tožbo vložil sam, brez pooblaščenca, zato bi ga sodišče prve stopnje ob naloženi popravi oziroma dopolnitvi tožbe moralo poučiti o možnosti brezplačne pravne pomoči. Ker tega ni storilo, je posledično tožbo zaradi nezadostne poprave s strani tožnika napačno zavrglo.
odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - trčenje motorista z osebnim avtomobilom - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - odškodnina za tujo pomoč - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje - popolna odškodnina - primerjava s primeri iz sodne prakse
Sodišče pri odmeri višine pravične odškodnine ni navedlo primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Ob javno dostopnih računalniških in knjižnih bazah sodne prakse je sprejeto odločitev kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti.
Pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode je 109.000 EUR (za telesne bolečine in nevšečnosti 35.000 EUR, za ZŽA 60.000 EUR, za strah 7.000 EUR in skaženost 5.600 EUR), upoštevaje tožnikov soprispevek 70.850 EUR.
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, izdatek zanjo predstavlja oškodovančevo škodo, nudenje pomoč pa način popravljanja škode.
Odškodnina mora biti taka, da tožniku zagotovi enak premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Tožnik je upravičen do popolne odškodnine. V primeru izgubljene plače je enak premoženjski položaj tožniku zagotovljen le, če odgovorna oseba za njegovo škodo poleg neto izgubljene plače povrne tudi prispevke, ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v RS.