gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - koncesija - lokalna skupnost
Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje koncesijska pogodba ni bila sklenjena zaradi ali v zvezi s pridobitno dejavnostjo koncedenta (toženke), temveč je z njo oblastveni subjekt (lokalna skupnost) gospodarskemu subjektu podelil neko izključno ali posebno pravico (pravico izvajanja storitve javnega potniškega prevoza z žičniško napravo). V takšnem primeru pa lokalna skupnost kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Po pravilni presoji izpodbijane sodbe v točki 25 obrazložitve sporna koncesijska pogodba tudi po svoji vsebini ni taka kot pogodbe, ki jih med seboj (v okviru svoje pridobitne dejavnosti) sklepajo gospodarski subjekti
krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - soprispevek oškodovanca - odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost - padec na javni površini - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu
Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha uporabljati ali neredno opravlja svoje storitve. Tretja tožena stranka bi morala zadostiti standardu skrajne skrbnosti, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo na podlagi konkretnih okoliščin, da je šlo za neugodne geografsko-klimatske razmere, da gre za prvi prioritetni razred, in da je tožnik padel ravno na tistem delu parkirišča, kjer se je nahajala poškodba asfaltnega dela cestišča, ki je povzročila takšno stanje na parkirišču, zaradi katerega je tožnik, ki je v rokah nosil svojega otroka na tem delu cestišča zaradi poledenelosti tega dela cestišča padel in se telesno poškodoval.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ker ni ugotovilo soprispevka tožeče stranke. Tožnik je namreč bil primerno obut v zimske čevlje, dogodek se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah, v vremenskih razmerah sneženja in meglice, zato od povprečnega pešca, v situaciji, kot je bila predmetna tako ni mogoče pričakovati, da bi bil popolnoma pozoren na pohodna tla, še zlasti ob dejstvu, da je tožnik nosil otroka v naročju, kar ni prepovedano in to v temi in meglici v zgodnjih jutranjih urah. Tožniku zato ni mogoče očitati neprevidnosti in pomanjkanja skrbnosti pri njegovi hoji, tožena stranka pa tudi ne obrazloži kako je dejstvo, da je tožnik bil v določenem obdobju tudi izvajalec javnih del na tem mestu pripomoglo k temu, da bi tožnik s tem soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
Drugotoženka tako ni bila dolžna skrbeti za varnost svojih obiskovalcev, ki dnevno prevažajo svoje otroke v dnevno varstvo, saj je to dolžnost tretje tožene stranke glede na prej citirane določbe OZ in je to v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obstaja odškodninska odgovornost tretje tožene stranke. Prav tako tožeča stranka v zvezi z odškodninsko odgovornostjo drugotožene stranke ni navedla, kot sedaj to navaja prepozno v pritožbi (člen 337 ZPP) in sicer, da so starši pogosto v zgodnjih jutranjih urah nosili otroke v vrtec preko spornega območja in bi morali zaposleni drugotožene stranke skrbno paziti in vzdrževati sporno območje v neoporečnem stanju in da bi delavci drugotožene stranke morali skrbeti za čistočo celotnega parkirišča ali pa vsaj za najbližjo okolico vhoda v vrtec.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - teorija aprehenzije
V skladu s kazenskopravno teorijo (t. i. aprehenzijska teorija ali teorija aprehenzije) za prilastitev zadostuje, če oseba z odvzemom stvar dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do sedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem omogoči razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar ločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo oseba odnesla iz prostora, v katerem je bila. Glede na materialnopravno zmotno stališče, da je za ugotovitev o prilastitvi masla odločilno, ali ga je tožnica "iznesla iz proizvodnje" oziroma mimo varnostnika iz prostorov tožene stranke, je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
plačilo razlike plače - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - nezakonita odpoved - reparacija
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (in drugih načinov prenehanja delovnega razmerja) je podlaga za reparacijski zahtevek delavca do delodajalca, s katerim postane položaj delavca takšen, kot da nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Delavec pridobi pravico do naknadne vzpostavitve (odpovedanega) delovnega razmerja za nazaj skupaj z vsemi pravicami, ki iz tega razmerja izhajajo. Delavec je tako med drugim za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen do nadomestila plače, in sicer v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. To sicer praviloma res pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred učinkovanjem nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma pred podajo le-te. Vendar lahko okoliščine posameznega primera napotujejo tudi na drugačen pravni zaključek.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na materialnopravno stališče, da je mogoče unovčenje bančne garancije preprečiti le, kadar gre za zlorabo, kar velja tudi za razmerje med upravičencem in naročiteljem garancije. V tem razmerju mora zahteva po zadržanju izplačila garancije (kar je predmet te pravde) izkazovati takojšnje dokaze onkraj vsakega dvoma. Tako stališče je pravilno, saj namen bančne garancije tudi v razmerju med naročiteljem in upravičencem lahko izrazimo z besedami: "plačaj takoj, razpravljaj kasneje", kar pomeni, da ima (morebitno) oškodovani naročitelj garancije praviloma šele po plačilu pravico terjati povračilo plačanega zneska, če meni, da upravičenec ne bi bil smel terjati plačila ali plačila v višini unovčene garancije. Drugačno stališče, ko bi naročitelj lahko vedno v relativno dolgotrajnem in obseženem dokaznem postopku dokazoval, ali in v kakšni višini so izpolnjene obveznosti, v zvezi s katerimi je bila dana garancija, da bi preprečil unovčenje garancije, bi bilo v nasprotju z namenom zavarovanja z neodvisno bančno garancijo. Izjema je zloraba, za katero sodišče ne more nuditi pravnega varstva. V razmerju med naročiteljem in upravičencem bi bila odločitev lahko drugačna tudi v primeru, da bi obstajali dokazi, s katerimi bi bilo mogoče na hiter način onkraj vsakega dvoma ugotoviti, da je bilo delo izvedeno pravočasno in kvalitetno ter da so bile izpolnjene vse druge obveznosti po pogodbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - naziv - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela
Neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej za odpoved iz razloga nesposobnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s svojim ravnanjem, ko po 7. 7., in sicer od 8. 7. 2016 do izdaje odpovedi ni prišel na delo, huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 4. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007808
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 187, 630, 649, 649/1, 921, 963, 963/1, 965, 965/1.
zavarovalna pogodba - subrogacija zavarovalnice - dogovorjena zavarovalna vsota - revalorizacija - glavni izvajalec gradbenih del - gradbeni podizvajalec - naročnik del - škoda, ki jo povzroči tretja oseba - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
Znaten del pritožbe, kolikor se nanaša na vzročno zvezo, je zgolj naštevanje različnih dejstev, ki naj bi bila ugotovljena nepravilno, vendar pa brez razlogov. To pa je za dosego preizkusa pred pritožbenim sodiščem premalo.
Pri pogodbenih zavarovanjih je zavarovalna vsota omejena pogodbeno.
Ker odgovarja (glavni) izvajalec, odgovarja tudi naročnik (187. člen OZ). Drugačna razlaga bi pripeljala do tega, da bi se izvajalec del izognil svoji odgovornosti za nastalo škodo zgolj zato, ker bi sklenil pogodbo s podizvajalcem, ki bi opravljal dela, odgovornosti pa bi se potem izognil še naročnik.
Tretja oseba ni nekdo, ki (v delovnem razmerju ali po pogodbi) sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika.
KZ-1 člen 29, 29/4, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/2, 324/3.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - actiones liberae in causa - alkoholiziranost - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja
V primerih tako imenovanih actiones liberae in causa je namreč sodišče dolžno ugotavljati obdolženčevo krivdo za čas pred storjenim kaznivim dejanjem, ne glede na njegove modalitete. Odločilna je zgolj krivdna oblika, s katero je mogoče to kaznivo dejanje storiti.
Obdolženčevo obnašanje med kaznivim dejanjem kot del prognoze za izrek varnostnega ukrepa.
spor majhne vrednosti - potrebni pravdni stroški - načelo uspeha pravdnih strank - izvršilni stroški
V pravdnem postopku sodišče o stroških odloči po načelu uspeha. Tudi prvotni izvršilni stroški so del pravdnih stroškov, ki delijo usodo vseh ostalih stroškov. Toženec ima zato prav, da bi sodišče tudi o teh stroških moralo odločiti v skladu z uspehom pravdnih strank v postopku.
predlog za vpis v sodni register - umik predloga za vpis v sodni register - pooblastilo za umik - prekoračitev pooblastila
V obravnavani zadevi pooblaščena notarka ni imela pooblastila za umik konkretnega registrskega predloga, zato registrsko sodišče umika predloga, ki ga je mimo pooblastila podala pooblaščena notarka predlagateljev, ne bi smelo upoštevati, na kar upravičeno opozarjajo predlagatelji v obravnavani pritožbi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009699
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - opustitev delodajalca
Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca za varstvo pri delu ugotovilo oziroma zavzelo naslednja stališča, da relevantni tehnični predpisi ne podajajo posebnih zahtev za sestop delavca z višine 50 cm, da pa je pri sestopu s te višine z 10–11-kilogramskim pnevmatskim kladivom v roki povečano tveganje za varnost pri delu, da bi zaradi tega morala prvotožena stranka pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci (vključno s tožnikom) izpostavljeni,... Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tako opredeljene opustitve prvotožene stranke niso vsebinsko opredeljene, in da iz njih ni mogoče ugotoviti, kako konkretno bi morala prvotožena stranka organizirati opravilo sestopa tožnika z okvirja na njegovem delovnem mestu formar ročni ter s čim bi ga morala seznaniti oziroma ga poučiti.
vročanje pisanj pooblaščencu - neposredno vročanje stranki, ne pooblaščencu - zastopanje stranke brez pooblastila - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - naknadna odobritev procesnih dejanj - zastopanje stranke po odvetniku
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) svojo sodbo resda vročiti pooblaščencu tožene stranke, česar pa ni storilo, temveč jo je vročilo neposredno zgolj toženi stranki. Vendar pa ta postopkovna kršitev ni imela nobenega negativnega procesnega učinka za toženo stranko, saj je v obravnavani zadevi tožena stranka po svojem pooblaščencu pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo, ki je tudi predmet obravnavanega pritožbenega postopka. Tudi opustitev imenovanja pooblaščenca tožene stranke v uvodu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
postopek v sporu majhne vrednosti - pravica do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazi, ki jih je predlagala tožnica, so relevantni za dokazovanje odločilnih dejstev. Opustitev njihove izvedbe pomeni kršitev tožničine pravice do obravnavanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007596
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - konkretni opis dejanja
V opisu obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj niso konkretno navedeni zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije. Opisano je le, je obtoženec "ob sklenitvi pogodbe" o finančnem leasingu leasingodajalcu prikril, da ima njegov s. p. "finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti". Iz tega ni jasno,ali gre za takšno poslovno situacijo, zaradi katere je mogel obtoženec vedeti, da obveznosti kljub danim pogodbenim zavezam ne bo mogel izpolniti, ter v to vsaj privoliti.
ZPP člen 20, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDSS-1 člen 73, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 396, 396/1, 396/3.
nedovoljena sprememba tožbe - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že bila izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti, ne glede na okoliščine, ki jih navaja pritožnica.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - prekinitev izvršbe
Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.
Za veljavnost splošnih pogojev ni poleg tistih, ki jih določa 120. člen OZ, nobenih dodatnih pogojev (npr. da bi morala zavarovalnica sklenitelja še posebej opozarjati na vsebino posameznih pogojev).
Glede ugovora, da je bilo vozilo kljub domnevi o hibnosti zaradi neopravljenega tehničnega pregleda tehnično brezhibno in da nesreče ni povzročil zaradi tehnične hibnosti vozila, predlaga tožnik neprimerne dokaze. Edini primeren dokaz bi bil izvedenec avtomobilske stroke, katerega pa tožnik ni predlagal.
stroški izvršitelja - kilometrina - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
V primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah Pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
ZDR-1 člen 98, 99, 99/2.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2, 2/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežkov delavcev
Za pripravo programa razreševanja presežnih delavcev je pomembno, da se po drugem odstavku 99. člena ZDR-1 delodajalec predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev in izvesti postopka odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi predvidenih sprememb v poslovanju, izraženih v spornem dopisu, zgolj zato, ker se ta ocena uprave ne nanaša na odpuste v letu 2015. Sodišče prve stopnje je pri tem prezrlo, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici iz istega ekonomskega razloga, kot ga navaja v dopisu, v katerem predvideva kolektivni odpust 36 delavcev. Ob upoštevanju vsebine tega dopisa bi morala tožena stranka izdelati program razreševanja presežnih delavcev.