spor majhne vrednosti - potrebni pravdni stroški - načelo uspeha pravdnih strank - izvršilni stroški
V pravdnem postopku sodišče o stroških odloči po načelu uspeha. Tudi prvotni izvršilni stroški so del pravdnih stroškov, ki delijo usodo vseh ostalih stroškov. Toženec ima zato prav, da bi sodišče tudi o teh stroških moralo odločiti v skladu z uspehom pravdnih strank v postopku.
predlog za vpis v sodni register - umik predloga za vpis v sodni register - pooblastilo za umik - prekoračitev pooblastila
V obravnavani zadevi pooblaščena notarka ni imela pooblastila za umik konkretnega registrskega predloga, zato registrsko sodišče umika predloga, ki ga je mimo pooblastila podala pooblaščena notarka predlagateljev, ne bi smelo upoštevati, na kar upravičeno opozarjajo predlagatelji v obravnavani pritožbi.
Tožnik ni upravičen do posebnih stroškov postopka v zvezi s prisojenim denarnim zahtevkom iz naslova denarnega povračila iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
plačilo razlike plače - negativna stimulacija - delovna uspešnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da določbe Pravilnika ne smejo določati manjših pravic od zakona, pri čemer tožnik ob siceršnjem izvrševanju svojih pogodbenih obveznosti ne more prejeti nižje plače - negativne stimulacije do 20 % osnovne plače iz razloga, ker je tožena stranka njegovo plačo vezala na obseg fakturirane in plačane realizacije, obseg in število pridobljenih novih pogodbenih partnerjev. V postopku je bilo izkazano, da je bil tožnik glede na svojo naravo delo, tj. podporo končnim naročnikom tožene stranke na razpolago v vsakem času, pri čemer pa tožena stranka ni dokazala, da tožnik ne bi izpolnjeval svojih obveznosti. Tako tožena stranka ni bila upravičena tožniku odtegovati plače zaradi morebitnega izpada naročnikov (zadostnega dela) oziroma zaradi slabe gospodarske situacije na trgu.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.
zavrženje revizije - obvezno zastopanje po odvetniku - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - kršitev ustavnih pravic - pravica do pravnega sredstva
Po prvem odstavku 91. člena ZPP v primeru, če reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški izpit, sodišče vlogo zavrže. Ker je v tej zadevi toženec sam vložil revizijo in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je navedena pomanjkljivost zadosten razlog za zavrženje vloge.
Dejanje iz četrte alineje tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 stori podjetje, ki poseže v pogodbeno razmerje, v katerem je samo udeleženo. Vendar pa tako dejanje samo po sebi še ni nelojalno. Potreben je dodatni element, in sicer namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem. Do takih situacij v gospodarskem življenju pogosto prihaja. Kadar gre za kršitev načela pacta sunt servanda, pravo nudi pošteni stranki številne institute za varstvo njenih pravic. Zato je uvrstitev tega dejanja med dejanja nelojalne konkurence nekoliko sporna. Glede na navedeno mora biti pri teh kršitvah sodišče posebej pozorno na to, ali gre za kršitev dobrih poslovnih običajev.
Glede na zgoraj navedeno določbo prvega odstavka 15. člena ZST-1 ta sodna taksa v razmerju do toženih strank predstavlja strošek postopka, ki jim je bil glede na pravdni uspeh tožeče stranke naložen v plačilo, vendar na način, predviden v tretjem odstavku 15. člena ZST-1. Tožena stranka pa ne po določbah ZST-1, Zakona o brezplačni pravni pomoči oziroma ZPP ne more biti oproščena plačila stroškov postopka nasprotne stranke, ki jih je dolžna nositi po načelu uspeha glede na pravdni uspeh (prvi odstavek 154. člena ZPP).
V zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti znamke ni odločilno, da tožeča stranka svoja zdravila trži pod imeni, ki spornim znamkam niso podobna. Prav tako v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo ni pomembno, da na absolutne razloge za zavrnitev znamke pazi že država v postopku registracije, da tožeča stranka registraciji ni ugovarjala in da je preverjanje imen zdravil v pristojnosti JAZMP.
Razlogi za ničnost znamke se presojajo ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamke in so vezani na registracijo znaka, ne na uporabo znaka.
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka podjetje, ki nastopa na trgu in ima dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo učinkovino ivabradin. Tožeča stranka je zatrjevala, da so sporne znamke tožene stranke tako podobne mednarodnemu nelastniškemu ime (INN) ivabradin, da so podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije spornih znamk. V primeru, da bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju INN ivabradin izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki, kot udeleženki na trgu, ki trži zdravila z navedeno zdravilno učinkovino, treba priznati pravni interes za uveljavljanje ničnosti spornih znamk tožene stranke.
Če se znak ne razlikuje od drugih običajnih načinov označevanja relevantnega blaga ali storitev ali njihovih značilnosti, ne more izpolnjevati funkcije identifikacije podjetja, ki ta znak uporablja.
Registracija mednarodnega nelastniškega imena zdravila kot blagovne znamke bi bila nična, saj gre za generično ime zdravila, ki označuje izključno vrsto oziroma značilnosti blaga. Prav tako bi bila nična registracija znaka, ki bi bil INN tako podoben, da bi ga relevantna javnost dojela zgolj kot opisnega za zdravilno učinkovino.
Relevanten potrošnik pri zdravilih, ki se predpisujejo na recept, je zdravnik, farmacevt oziroma bolnik s specifično boleznijo, ki bo izmišljene znake tožene stranke sicer povezal z zdravilom ivabradin, vendar pa bo brez dvoma zaznal razliko med INN in znamkami tožene stranke.
ZST-1 člen 3., 3/1., 3/10., 34.a., 34.a/1.. OZ člen 395., 395/1.
plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - preplačilo predhodne taksne obveznosti - vrnitev preveč plačane takse
V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Toženca, ki sta skupaj vložila pritožbo zoper sodbo, sta torej glede plačila sodne takse za navedeno pritožbo solidarna dolžnika. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 395 člena določa, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno drugemu tožencu odmerilo celotno sodno takso za pritožbo.
Pritožbo zoper sklep z dne 11.7.2017 je vložil le prvi toženec, zato je sodno takso dolžan plačati le slednji. V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora namreč sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. Pritožba pa ne more uspeti niti z navedbami o preplačilu sodne takse, saj preplačila ni mogoče upoštevati na način, kot želi pritožnik, in sicer, da bi se preplačilo, ki izvira iz drugih taksnih obveznosti, štelo kot plačilo sodne takse za navedeno pritožbo, saj za takšen način "vrnitve" preveč plačane sodne takse ni podlage v ZST-1, v katerem je določen postopek in pogoji za vrnitev preveč plačane sodne takse.
ZPP člen 412. ZZZDR člen 106. ZNP člen 35, 35/1, 35/2.
sprememba odločitve o stikih - sprememba stikov - ureditev stikov - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - izročitev osebnih dokumentov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - uporaba telekomunikacijskih sredstev - otrokova korist
Razumljivo in razumno je tudi pritožnikovo pričakovanje, da ima tedaj, ko je hčer pri njem na stiku, pri sebi tudi njene osebne dokumente, vsaj tiste nujne, zlasti zdravstveno, pa tudi osebno izkaznico, saj sicer ne more ustrezno poskrbeti za njene koristi.
Stiki so lahko ne le osebni, pač pa med drugim tudi po telefonu in ni videti nobenih razumnih zadržkov, da ne bi imel pravice do izvajanja tudi takih stikov, in sicer v času, ko stikov s hčerjo nima osebno. Enako velja seveda tudi za predlagateljico. Seveda pa morata oba roditelja te stike razumno, torej ne v pretirani meri, udejanjati.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - mnenje socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska stiska - kadrovski pogoji za opravljanje dejavnosti
Problema preobremenjenosti socialno varstvenih zavodov ni mogoče reševati tako, da se ukrepa sprejema na varovani oddelek sploh ne izvede. Zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, se ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, s trditvami o prostorski in kadrovski stiski.
Sodišče mora pridobiti tudi mnenje zavoda, ki je namenjeno ugotavljanju, ali zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje za namestitev osebe v varovani oddelek. Ni pa to mnenje za sodišče zavezujoče, saj je le eden od elementov, ki so podlaga za odločitev.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izpolnjeni znaki kaznivega dejanja - proizvodnja mamil - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - konoplja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da znaki kaznivega dejanja iz člena 186/I KZ-1 opredeljuje kot kaznivo neupravičeno proizvodnjo substance, ki je razglašena kot prepovedana droga, torej proizvodnjo slednje brez ustreznega dovoljenja, kar je obdolženi s svojim ravnanjem uresničil in kar se mu tudi očita, kot to izhaja iz izreka napadene sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007448
OZ člen 190. ZZZDR člen 52. ZD člen 28, 28/2.
obseg zapuščine - ugotovitev obsega zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje zakoncev - upravljanje skupnega premoženja - razpolaganje s skupnim premoženjem s soglasjem zakonca - obligacijski zahtevek - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca - terjatev dediča do zapuščine - pravilo o dokaznem bremenu
Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da zapustnica ni soglašala s toženčevim razpolaganjem z denarnimi sredstvi, in sicer že od leta 2000 dalje. Le v tem primeru bi prišlo do prehoda premoženja iz sfere zapustnice v sfero prvega toženca. Ta premik pa bi utemeljeval zapustničino terjatev nasproti tožencu iz naslova neupravičene pridobitve, pri čemer bi terjatev predstavljala sestavni del zapuščine. V nasprotnem primeru pa je potrebno šteti, da je zapustnica soglašala s prostim razpolaganjem z sredstvi na njenem računu. Posledično ta denarni znesek ne spada več v zapuščino, ker ga je zapustnica za časa življenja porabila.
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
SZ-1 člen 111, 111/1, 112, 112/2. ZPP člen 313, 313/2.
tožba za izpraznitev stanovanja - zasedanje stanovanja brez pravne podlage - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - paricijski rok
Rok za izpraznitev in izročitev stanovanja, kot ga določa 112. člen SZ-1 (60 do 90 dni), velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, v konkretnem primeru, ko toženec stanovanje v sporni nepremičnini zaseda (s svojo družino) brez pravnega naslova, pa velja rok, ki ga določa drugi odstavek 313. člena ZPP, torej rok 15 dni.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/13-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnina s pravnomočno odločbo.
ZIZ člen 13, 13/1, 20a, 42b. Uredba Komisije (ES) št. 2245/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Prilog I, II, III in IV k Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 39, 57. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2. Ovršni zakon (Zakon o izvršbi Hrvaške) člen 38, 38/5.
izvršba na podlagi notarskega zapisa - tuj notar - razglasitev izvršljivosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ker je bil predloženi hrvaški notarski zapis sklenjen pred 10. 1. 2015, bi upnik moral doseči razglasitev izvršljivosti tega notarskega zapisa, šele nato pa bi lahko na podlagi le-tega tudi predlagal izvršbo.
Na podlagi dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil cilj toženih strank ob sklepanju Dogovora 2012 preprečiti učinek pravnomočne sodne odločbe II Pg 145/2007, na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., posledično pa oškodovati prvo in četrto tožečo stranko glede njunih upravičenj kot družbenic.
Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so tožene stranke ravnale skupno, s skupnim nedopustnim namenom in da je bil sklenjen dogovor v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in zato ničen. Ni dvoma, da je takšno ravnanje nemoralno do širše družbene javnosti in ne le do sopogodbenikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008283
OZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPacP člen 20.
pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca - zdravniška napaka - medicinska napaka - nestrokovno zdravljenje - pojasnilna dolžnost - trditveno in dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu - škoda na delu ali v zvezi z delom - zobozdravstvo
Neposredni odškodninski zahtevek zoper delavca je utemeljen le, če se je slednji zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter da jih je hotel povzročiti (voljna sestavina).
Odnos med zdravnikom in pacientom pri izvajanju zdravstvenih storitev ima pravno naravo pogodbenega razmerja. Za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev pojasnilne dolžnosti povzroči pacientu, se zato uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
Pravilo o dokazovanju negativnih dejstev tožnika ne razbremenjuje dolžnosti, da v okviru trditvene podlage določno in konkretno opredeli očitano protipravno ravnanje.