Dejanje iz četrte alineje tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 stori podjetje, ki poseže v pogodbeno razmerje, v katerem je samo udeleženo. Vendar pa tako dejanje samo po sebi še ni nelojalno. Potreben je dodatni element, in sicer namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem. Do takih situacij v gospodarskem življenju pogosto prihaja. Kadar gre za kršitev načela pacta sunt servanda, pravo nudi pošteni stranki številne institute za varstvo njenih pravic. Zato je uvrstitev tega dejanja med dejanja nelojalne konkurence nekoliko sporna. Glede na navedeno mora biti pri teh kršitvah sodišče posebej pozorno na to, ali gre za kršitev dobrih poslovnih običajev.
gospodarska zbornica - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - analogna uporaba pravil
ZGZ v 24. členu le na splošno ureja prenehanje zbornice, ne vsebuje pa nobenih določb o načinu oziroma izvajanju postopka likvidacije. V odsotnosti konkretnih postopkovnih pravil prenehanja zadruge je pravilno stališče pritožbe, da je takšno pravno praznino potrebno zapolniti s smiselno oziroma analogno uporabo drugega zakonskega predpisa. V obravnavanem primeru ne more biti dvoma o tem, da prav določbe ZGD-1 omogočajo smiselno uporabo določb o poteku likvidacijskega postopka oziroma prenehanju subjekta vpisa. Predlagatelji pravilno izpostavljajo, da ZGZ v 24. členu in Statut ZOJ v 14. členu v tej zvezi ne vsebujeta nobene omejitve, ki bi ZOJ preprečevala, da preneha po skrajšanem postopku likvidacije, oziroma da bi bila edini možen način prenehanja samo redna likvidacija.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/3, 88/5, 88/6, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka dejansko ni niti poskušala storiti ničesar, da bi tožnika seznanila s samim postopkom izredne odpovedi, čeprav bi to dejansko lahko storila. Ker tožena stranka tožniku ni vročila ne vabila na zagovor (s čimer mu je kršila pravico do zagovora) ne izredne odpovedi in je ravnala tudi v nasprotju s petim odstavkom 88. člena ZDR-1 (vročanje z objavo na oglasno desko), je sodišče prve stopnje izredno odpoved utemeljeno razveljavilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto blagajnik. Iz izpodbijane odpovedi izhaja, da je bila tožnici odpovedana pogodba iz organizacijskega razloga, ker je poslovalnica prešla na skrajšan urnik poslovanja za stranke. Navedena sprememba predstavlja racionalizacijo v smislu zmanjšanja števila zaposlenih ter zmanjšanja stroškov poslovanja, saj se bo delovni čas zaposlenih prilagodil tako, da bo manj zaposlenih delalo v izmenah, za kar prejemajo delavci dodatek. Tožena stranka je čas poslovanja za stranke zmanjšala za 1,5 ure, s tem pa je ugotovila, da lahko v poslovalnici delo organizira drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je zaradi organizacijskih razlogov prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
V zvezi s kriterijem za izbiro presežnega delavca je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v konkretnem primeru tožena stranka uporabila objektivni kriterij in sicer usposobljenost za delo, to je obseg različnih znanj, ki jih imajo zaposleni na delovnem mestu blagajnik, kar predstavlja zakonit razlog.
pogodba o poslovnem sodelovanju - narava dobropisa - reklamacija blaga
Dobropis je računovodska operacija, s katero upnik (tožeča stranka) in dolžnik (tožena stranka) delno ali v celoti praviloma knjigovodsko izničita (stornirata) ali znižata vrednost neupravičeno izstavljenega računa (ponavadi zaradi napak v zaračunanih količinah blaga, napak blaga i.t.d.). Dobropis je dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša.
Tožeča stranka v dokaznem postopku ni uspela dokazati, da v dobropisu za (popravljeni) znesek 32.142,66 EUR ni zajela tudi vtoževanega računa. Zato je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka toženi stranki tudi za vtoževani znesek izstavila dobropis in je posledično zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odpovedni rok - dopustnost pritožbe zoper nalog za izpraznitev poslovnega prostora
V situaciji, ko zahtevek ni deljiv, sodišče nima možnosti delno ugoditi predlogu in izdati izpraznitvenega naloga mimo predloga, temveč bi moralo postopati po določbi 434. člena ZPP.
Novih, kasneje nastalih olajševalnih okoliščin v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati. Njen predmet namreč niso dejstva, ki so določala odmero posamičnih kazni, ampak dejstvo, da so bile te izrečene, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku (1. točka prvega odstavka 407. člena ZKP). Gre torej za nekaj drugega, medtem ko bi bili v pritožbeni obrazložitvi navedeni dejstvi kvečjemu predmet zahteve za izredno omilitev kazni, če bi bila ta v ZKP še naprej predvidena. Ker ni, pritožnik predlaganega znižanja enotne kazni niti po tej poti ne more doseči.
Tožnik ni upravičen do posebnih stroškov postopka v zvezi s prisojenim denarnim zahtevkom iz naslova denarnega povračila iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - koncesija - lokalna skupnost
Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje koncesijska pogodba ni bila sklenjena zaradi ali v zvezi s pridobitno dejavnostjo koncedenta (toženke), temveč je z njo oblastveni subjekt (lokalna skupnost) gospodarskemu subjektu podelil neko izključno ali posebno pravico (pravico izvajanja storitve javnega potniškega prevoza z žičniško napravo). V takšnem primeru pa lokalna skupnost kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Po pravilni presoji izpodbijane sodbe v točki 25 obrazložitve sporna koncesijska pogodba tudi po svoji vsebini ni taka kot pogodbe, ki jih med seboj (v okviru svoje pridobitne dejavnosti) sklepajo gospodarski subjekti
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00008337
ZBan-1 člen 261.a, 350 ,350/1. ZGD-1 člen 332, 340, 374. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 199, 366, 366/1. ZSReg člen 19, 41, 41/2.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - sprememba osnovnega kapitala - pravni interes
Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti sta vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo (118. točka obrazložitve Odločbe US RS).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - naziv - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela
Neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej za odpoved iz razloga nesposobnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s svojim ravnanjem, ko po 7. 7., in sicer od 8. 7. 2016 do izdaje odpovedi ni prišel na delo, huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 4. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe - ni podlage za obveznost dolžnika - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravna podlaga (dolžnost), v skladu s katero bi lahko pravdni stranki druga od druge zahtevali sklenitev kupoprodajnih pogodb z vsebino, kot sta jo uveljavljali v svojih tožbenih zahtevkih, ne obstaja oziroma ni izkazana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012693
KZ-1 člen 20, 20/2, 206, 206/1.
rop - sostorilstvo - dokazna ocena - zagovor kot dokaz - domneva nedolžnosti - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne okoliščine - predkaznovanost - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Sodišče prve stopnje je zanesljivo zaključilo, da je obtoženi A. A. svojo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja poznal vnaprej, da se je torej s sostorilcem predhodno dogovoril o tem, kaj bo vsak od njiju počel, pritožbeno sodišče pa se tudi strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dejstva, da je obtoženi B. v bližino poštne poslovalnice pripeljal, ga tam čakal in nato naglo odpeljal in ga za tem izpustil iz vozila, nato pa vožnjo nadaljeval do potoka, kamor je odvrgel pištolo, predstavljajo odločilni prispevek, ne samo k storitvi, pač pa tudi k dokončanju kaznivega dejanja, saj je sostorilčevo ime zadržal zase, vse dotlej, dokler ni B. pobegnil v tujino.
Tudi zagovor obtoženca je lahko tehten dokaz, še posebno, če je potrjen z izvedbo drugih dokazov.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - (ne)veljavnost oporoke - dokazna ocena - predlog za preložitev naroka - lastnoročen podpis oporoke - izjava oporočitelja
Pri pisni oporoki pred pričami ni bistveno, ali je bila oporoka pred podpisom glasno prebrana, temveč, da jo je oporočitelj podpisal v navzočnosti dveh prič in izjavil, da gre za njegovo oporoko.
predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - veljavnost pogodbe - lastništvo stanovanja - posest na stanovanju - pravna podlaga - tožba na vrnitev stvari - izpraznitev stanovanja
Vprašanje je rešeno s pravnomočno sodbo, zato je za ta postopek predhodno vprašanje, na katero je sodišče vezano. Ker je tožnik lastnik stanovanja, toženec pa ima posest, nima pa obrambe za to posest oziroma pravne podlage, mu mora stvar vrniti.
Po določbi 324. člena ZPP mora sodišče odločiti o celotnem tožbenem zahtevku na način, da v izreku sodbe določno navede, kateremu (katerim) tožbenim zahtevkom je ugodilo in ali jih je zavrnilo. Izrek sodbe mora biti pri opredeljevanju tožbenega zahtevka, o katerem sodišče odloči, tako natančen, da je jasna njegova vsebina. Če izrek ne vsebuje natančne navedbe tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, preizkus sodbe ni mogoč, izrek je nerazumljiv, s tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toda če ni odločeno o delu tožbenega zahtevka, kot je v obravnavanem primeru, v obrazložitvi pa sodišče navede razloge za presojo o tem delu zahtevka in navede odločitev, potem ne gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ampak za položaj po 325. členu ZPP. O položaju po 325. členu ZPP torej govorimo tedaj, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih mora odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka in da bi sodišče odločilo o celotnem zahtevku, mora stranka predlagati sodišču, da se sodba dopolni. Dopolnilno sodbo izda sodišče le na predlog stranke. Po določbi 171. člena OZ gre za pravilo, ki določa podlago za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe v primerih, ko je tudi ravnanje oškodovanca (so) prispevalo k nastanku škode. Pravilo se uporablja za razbremenitev odgovornosti tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo. Določba 86.člena ZZVZZ ureja regresno pravico Zavoda, ne pa odškodninske odgovornosti v primeru delovnih nezgod, za ugotavljanje krivdne povzročitve škode se uporabljajo določbe OZ, vključno z določbo 171. člena OZ o deljeni odgovornosti.
Za sklepanje o ustno sklenjeni pogodbi o odstopu terjatve št. 1129/2012 namreč ne zadostuje niti v pritožbi ponovljena trditev, da bi financiranje po tej pogodbi potekalo po istih matematičnih formulah kot po pogodbi o odstopu (odkupu) terjatev št. 1084/12, saj pri tem ne pojasni, kako je bilo med strankama soglasno dogovorjeno zavarovanje terjatve tožene stranke iz te pogodbe. Kot izhaja iz 8. točke 1. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, je bilo namreč zadostno zavarovanje toženčeve terjatve iz financiranja bistveno za odločitev tožene stranke o sklenitvi pogodbe o financiranju. Glede na citirano določilo Pogodbe o poslovnem sodelovanju je bila namreč diskrecijska pravica tožene stranke, ali bo sodelovala pri financiranju izdelave traktorjev in v kakšni višini. Zaradi že omenjenih splošnih določil Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 21. 10. 2011, s katero se tožena stranka tožeči stranki ni še ničesar zavezala, ni mogoče govoriti o njeni kršitvi pogodbenih obveznosti iz navedene pogodbe. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni prišlo do ustne sklenitve dogovora o financiranju dveh traktorjev (izdelavo enega je tožena stranka financirala) oziroma pogodbe o odstopu terjatve št. 1129/2012, je zato neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka neutemeljeno odklonila izvedbo drugega dela financiranja izdelave traktorjev in s tem ravnala protipravno.
Če je bila torej sporna oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. Tožniki bi zato lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahtevali ugotovitev njene nepristnosti. Če pa pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike (76. člen v zvezi s 64. členom ZD), je takšna oporoka izpodbojna; njeno razveljavitev morajo tožniki zahtevati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je materialnopravno zmotno.
stranska intervencija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
V primeru tožbenega zahtevka na podlagi 631. člen OZ so razmerja med vsemi tremi strankami po materialnem pravu soodvisna, saj s tem, ko naročnik plača podizvajalčevo terjatev do izvajalca, v obsegu te terjatve prenehata tako obveznost naročnika v razmerju do izvajalca kot tudi obveznost glavnega izvajalca v razmerju do podizvajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato družbi G. d. o. o. ob priglasitvi stranske intervencije na strani tožene stranke (kot je bilo predlagano s strani tožene stranke), intervencijskega interesa ni bilo treba podrobneje opredeljevati.