Glede na to, da je tožeča stranka proizvajalec granitnih okenskih polic in drugih izdelkov iz granita in kamna ter da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke izdelava nove stvari, očitek nesklepčnosti ni utemeljen z vidika opredelitve razmerja kot podjema po 619. členu OZ.
Ker se preverjanje sklepčnosti tožbe nanaša na (vsebinsko) trditveno breme tožeče stranke, sama resničnost zatrjevanih dejstev in njeno dokazovanje na sklepčnost tožbe nimata nobenega vpliva.
Res je, da izpis odprtih postavk samo zato, ker ga je podpisal (domnevni) dolžnik, še ne pomeni pripoznave obveznosti. Pogoj za veljavnost pripoznave je, da je izražena jasno, nepogojno in določno - torej tako, da je iz nje nesporno razvidno, da dolžnik priznava obstoj določene svoje obveznosti. To, torej presoja jasnosti in določnosti pa je objektivna in je v rokah sodišča. Tako tudi iz konkretnega izpisa odprtih postavk na prilogi A4 izhaja, da je toženec s podpisom potrdil soglasnost, da ima do tožeče stranke (tudi) neporavnan dolg po računu številka 01 v znesku 4.216,93 EUR, ki je zapadel v plačilo 15. 10. 2009. Iz listine je razvidno, da prikazanemu stanju ni niti delno oporekal, čeprav mu je konkretni obrazec to možnost dal s posebno rubriko. Zato je stališče sodišča prve stopnje o tem, da je toženec s podpisom izpisa odprtih postavk vendarle priznal obstoj svoje obveznosti do tožeče stranke in torej pripoznal dolg, materialnopravno pravilno.
spor o lastninski pravici - gradnja čez mejo nepremičnine - nepravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev predlagatelja in nasprotnega udeleženca pravilno ugotovilo, da gre dejansko za spor o lastninski pravici na določeni zemljiški površini oziroma spor o tem, kdo je lastnik spornega dela zemljišča, na katerem stojita nadstrešek in garaža. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi se lahko sporno pravno razmerje reševalo na podlagi 47. člena SPZ le v primeru, če bi bila sporna le meja med sosednjima zemljiškima parcelama. Takih okoliščin v tej zadevi ni (česar pritožba ne izpodbija), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se nepravdni postopek ustavi in se nadaljuje v pravdnem postopku (17. člen ZNP) pravilna.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/3. ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/5, 239.
Stroški, ki so nastali v zvezi s prevodom listin iz slovenskega v hrvaški jezik, niso bili potrebni za postopek zavarovanja, saj dolžnik, ki je državljan Slovenije, razume slovenski jezik.
Uredba (ES) št. 1393/2007 ne predpisuje obveznega prevoda pisanja, ki se vroča v drugi državi, temveč naslovniku le daje pravico do odklonitve sprejema pisanja brez prevoda, če ne razume jezika pisanja.
nastop fikcije vročitve - obvestilo o prispeli pošiljki - vročitev v hišni predalčnik
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni fikcijo na zadnji dan 15-dnevnega roka. Kdaj je poštni delavec pustil pisanje v predalčniku naslovnika ni odločilno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Navedba obdobja, v katerem tožnica ne sme ponoviti kršitve, ni pogoj za veljavnost pisnega opozorila. Ker gre za rok določen v zakonu, njegova določitev v pisnem opozorilu ni pogoj za veljavnost pisnega opozorila.
Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zadostuje mala (lahka) malomarnost, torej že odmik od zahtevane skrbnosti. Tožnica ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od delavke na blagajni.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna dolžnikova škoda
Za izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost, ki je posledica nekega dolžnikovega ravnanja. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožnik ni podal navedb o konkretnem oziroma aktivnem razpolaganju toženke s premoženjem, ki bi onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Takšnega ravnanja oziroma subjektivne nevarnosti po naravi stvari ne predstavlja zatrjevana okoliščina, na katero opozarja tožnik v pritožbi, da je zoper toženko v teku izvršilni postopek, ki se vodi na predlog tožnika. Izvršilni postopek sam po sebi izkazuje zgolj, da toženka svojih obveznosti ne plačuje oziroma ne more redno plačevati, ne izkazuje pa, da se plačilu aktivno izmika, kot zmotno meni pritožnik. Za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti ne zadošča niti zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženke.
obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe - ni podlage za obveznost dolžnika - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravna podlaga (dolžnost), v skladu s katero bi lahko pravdni stranki druga od druge zahtevali sklenitev kupoprodajnih pogodb z vsebino, kot sta jo uveljavljali v svojih tožbenih zahtevkih, ne obstaja oziroma ni izkazana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012693
KZ-1 člen 20, 20/2, 206, 206/1.
rop - sostorilstvo - dokazna ocena - zagovor kot dokaz - domneva nedolžnosti - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne okoliščine - predkaznovanost - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Sodišče prve stopnje je zanesljivo zaključilo, da je obtoženi A. A. svojo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja poznal vnaprej, da se je torej s sostorilcem predhodno dogovoril o tem, kaj bo vsak od njiju počel, pritožbeno sodišče pa se tudi strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dejstva, da je obtoženi B. v bližino poštne poslovalnice pripeljal, ga tam čakal in nato naglo odpeljal in ga za tem izpustil iz vozila, nato pa vožnjo nadaljeval do potoka, kamor je odvrgel pištolo, predstavljajo odločilni prispevek, ne samo k storitvi, pač pa tudi k dokončanju kaznivega dejanja, saj je sostorilčevo ime zadržal zase, vse dotlej, dokler ni B. pobegnil v tujino.
Tudi zagovor obtoženca je lahko tehten dokaz, še posebno, če je potrjen z izvedbo drugih dokazov.
Za napeljevanje se zahteva psihični stik oz. neposredna človeška komunikacija. Storilec kaznivega dejanja mora zaznati napeljevalčevo sporočilo. Dogovor obdolžencev, da bosta preko nekaterih oseb D. D. napeljala k storitvi kaznivega dejanja, je ostal v fazi pripravljalnih dejanj in ni prešel v fazo neuspelega napeljevanja.
Če je obveznost zavarovalnice, da v primeru, če je do zavarovalnine upravičenih več oseb, ob nastanku zavarovalnega primera vsem izpolni obveznost izplačila zavarovalnine, ji ni mogoče očitati, da zlorablja pravice, če v primeru, kadar celotno zavarovalnino zase zahteva le eden izmed upravičencev, poda ugovor, da ni dolžna temu upravičencu izplačati tudi tistega dela zavarovalnine, do katerega je upravičen nekdo drug. Če je tožnik menil, da je edini upravičen prejeti zavarovalnino zase, bi moral podati relevantne trditve in dokaze, ki to pravico potrjujejo, s čimer pa v konkretnem primeru ni uspel.
Pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti bi tožeča stranka imela, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov, ali pa če ji je drugi upnik svoj del zavarovalnine odstopil, pri čemer bi morala izkazati tudi kritno razmerje med njima, saj ni namen zavarovanja nuditi korist tretjemu, ki ni lastnik zavarovane nepremičnine. V tem smislu je obrambo proti plačilu celotnega zneska tožeči stranki gradila tudi tožena stranka.
S pritožbo stranskega intervenienta zoper sodbo v delu, v katerem tožeča stranka ni uspela, je stečajna upraviteljica dejansko odobrila dejanje priglasitve stranske intervencije, ki ga je v pravdi opravil dolžnik v osebnem stečaju.
stroški izvršitelja - kilometrina - izvršitelj z območja drugega okrožnega sodišča
V primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju zunaj tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah Pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - oprostilna kazenska sodba - dejansko stanje - zavrnitev dokazov - substanciranost navedb - vzročna zveza - dokazna ocena
Iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi dejanske ugotovitve temeljile na ugotovitvah kazenskega sodišča in ne na dokazih, ki so bili izvedeni v civilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008343
SPZ člen 88, 89. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nujna pot - pogoji za določitev nujne poti - ustanovitev nujne poti - razširitev služnosti - javna pot - redna raba nepremičnine - predlog - predlagalni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protislovnost
Sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga. Če ugotovi, da nujne poti tam, kjer je bila predlagana, glede na predpisane zakonske pogoje ni mogoče dovoliti, predlog zavrne.
Sodišče mora v postopku odločanja o ustanovitvi nujne poti oziroma razširitvi služnosti ugotoviti, kakšne so potrebe predlagateljev oziroma kakšna je redna raba njihovih nepremičnin.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo mnenja sodnega izvedenca s področja psihiatrije. Iz pisno podanega mnenja, ki ga je sodni izvedenec podal na podlagi osebnega pregleda tožnika in na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu izhaja, da psihiatrična preiskava pri tožniku ni odkrila znamenj prave duševne bolezni v smislu katerekoli od različic shizofrenije ali čustvene motnje s psihotičnim obeležjem, prav tako tudi ne duševne manjrazvitosti v ožjem smislu, pač pa še komaj povprečno razumsko opremljenost z nevrotičnimi osebnostnimi elementi. Gre torej za nevrotično nadgradnjo osebnostne insuficientnosti ter poudarjeno željo po upokojitvi. Izvedenec ni našel novih elementov, ki bi dodatno zmanjševali tožnikovo delazmožnost, upoštevaje obdobje do izdaje izpodbijane dokončne odločbe, torej do 1. 3. 2016. Razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti je glede na težo tožnikovih objektivnih težav ustrezna.
ZDR-1 člen 98, 99, 99/2.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2, 2/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežkov delavcev
Za pripravo programa razreševanja presežnih delavcev je pomembno, da se po drugem odstavku 99. člena ZDR-1 delodajalec predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev in izvesti postopka odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi predvidenih sprememb v poslovanju, izraženih v spornem dopisu, zgolj zato, ker se ta ocena uprave ne nanaša na odpuste v letu 2015. Sodišče prve stopnje je pri tem prezrlo, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici iz istega ekonomskega razloga, kot ga navaja v dopisu, v katerem predvideva kolektivni odpust 36 delavcev. Ob upoštevanju vsebine tega dopisa bi morala tožena stranka izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve
Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prestajanje zadnje zaporne kazni (oziroma prestajanje pripora) v Zavodu za prestajanje kazni zapora zaključil dne 25. 5. 2013. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bil že s tem dnem seznanjen s škodo (ki naj bi mu nastala zaradi zatrjevanih nevzdržnih razmer v priporu) in z osebo, ki za škodo odgovarja. Po 352. členu OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V konkretnem primeru je (subjektivni) zastaralni rok po povedanem pričel teči z dnem 26. 5. 2013 in se je iztekel z dnem 26. 5. 2016. Tožnik je tožbo vložil šele dne 14. 2. 2017, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek zaradi zastaranja zavrnilo (prvi odstavek 352. člena OZ).
določitev meje med nepremičninami - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - priposestvovanje javnega dobra - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - določitev meje na podlagi močnejše pravice - vrednost spornega mejnega prostora - zemljiški kataster kot uradna evidenca
Predlagateljica nima močnejše pravice, saj se lastninska pravica na javnem dobru s priposestvovanjem ne more pridobiti. V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, upoštevati stanje v katastru.
SZ-1 člen 111, 111/3. SPZ člen 100. SZ člen 123, 147, 175a. - člen 50.
tožba za izpraznitev stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - aktivna legitimacija - solastnik nepremičnine - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo solastninske pravice pred posegi tretjih - etažni lastniki kot tožniki - oblikovanje tožbenega zahtevka - splošni skupni del - hišnik - opravljanje hišniških del - pravica do začasne uporabe stanovanja hišniško stanovanje - izguba pravice - imetništvo stanovanjske pravice - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - nastanek najemnega razmerja - rok za sklenitev pogodbe - zahteva za odkup stanovanja
Toženec je status hišnika izgubil, zato je posledično izgubil tudi pravico do uporabe spornega hišniškega stanovanja. Njegovo bivanje v stanovanju je postalo nezakonito, saj ni več opravljal hišniških del. 50. člen ZSR (iz leta 1982) je v tretjem odstavku določal dveletni rok za izdajo določbe o izpraznitvi nezakonito vseljenega v stanovanje. Po poteku dveletnega roka je oseba lahko pridobila imetništvo stanovanjske pravice ob izpolnjenih pogojih nezakonite vselitve, če ni bila zahtevana izselitev iz stanovanja. Vendar navedeno ne pomeni, da je tožnik imetništvo stanovanjske pravice tudi dobil, ampak (le), da ga je mogel dobiti, vendar za to ni ukrenil ničesar in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, imetništva stanovanjske pravice ni nikoli dobil.
Z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona iz leta 1991 so prenehala vsa razmerja, ki so bila prej opredeljena kot imetništvo stanovanjske pravice in so se preoblikovala v najemna razmerja. 147. člen SZ je določal šestmesečni rok za sklenitev ustrezne najemne pogodbe. V 123. členu SZ, ki je urejal odkup stanovanja, pa je bil določen rok za uveljavljanje zahteve za odkup stanovanja.
Toženec ni pokazal nikakršnega interesa, da bi se njegovo bivanje v stanovanju pravno uredilo. Sprožil ni nobenega postopka. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov, pa gre v breme lastnika.
nezakonita javna dražba - ničnost izvršilnega naslova - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Po šestem odstavku 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. ZIZ izjeme za pritožbo zoper sklep o odločitvi o ugovoru in zoper odločitev o odlogu izvršbe ne predpisuje. Ker je nesuspenzivnost pritožbe in ugovora zakonsko predpisana, postopanje sodišča, ki je nadaljevalo s postopkom, ne predstavlja poseganja v pravice dolžnikov.
kršitev pravice do izjave - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - cesija - listine
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tedaj, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je sodišče storilo vse, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke pravilno vabljen na narok, zakoniti zastopnik pa se na vabilo ni odzval, niti opravičil odsotnosti, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena, pritožbeni očitek pa se pokaže kot neutemeljen.
Zakon o pravdnem postopku omogoča uveljavitev odprave bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z ureditvijo v 286.b. členu ZPP, ki pa terja aktivnost stranke same, ki meni, da je takšna kršitev v postopku storjena v njeno škodo. Uveljavljati mora torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, sicer je v pritožbenem postopku ne more.
Opustitev opredelitve sodišča prve stopnje do dokaznega predloga stranke je po mnenju pritožbenega sodišča takšna procesna situacija, na katero mora stranka, ki je takšen dokazni predlog podala, opozoriti že pred sodiščem prve stopnje. Ločiti je namreč potrebno med zavrnitvijo dokaznega predloga in opustitvijo opredelitve do dokaznega predloga. Pri prvi procesni situaciji se sodišče opredeli do dokaznega predloga in če razloge stranka izve šele iz sodbe, sme bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka uveljavljati šele s pritožbo, ne da bi to storila že pred sodiščem prve stopnje. Pri drugi procesni situaciji dokazni predlog sodišče prve stopnje spregleda in v slednjem primeru mora stranka, ki je podala dokazni predlog, na to opozoriti sodišče prve stopnje ali pa zaradi neizvedenih dokazov uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Po določbi prvega odstavka 422. člena OZ mora odstopnik izročiti prevzemniku zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.
Prej navedeno določilo pomeni, da mora cedent cesionarju izročiti vse listine, s katerimi ta dokazuje upravičenost v razmerju do dolžnika. Če cedent dokumentov ne izroči prostovoljno, lahko njihovo izročitev cesionar iztoži.
Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je dokazno breme glede obstoja vtoževane terjatve ob prej povedanem, na strani tožeče stranke (cesionarju) in nikakor ne drži očitek, da je sodišče do tožeče stranke postavilo previsok dokazni standard. Tožeča stranka bi lahko razpolagala z vsemi listinami, s katerimi bi dokazovala resničnost obstoja vtoževane terjatve, če pa teh listin ni terjala in jih nima, je nase prevzela riziko, da obstoja terjatve ne bo dokazala. Ravno to se je zgodilo v obravnavani zadevi in zato je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.