nastop fikcije vročitve - obvestilo o prispeli pošiljki - vročitev v hišni predalčnik
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni fikcijo na zadnji dan 15-dnevnega roka. Kdaj je poštni delavec pustil pisanje v predalčniku naslovnika ni odločilno.
postopek osebnega stečaja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - obveznosti upravitelja - zaseg denarnih sredstev - vrnitev denarnih sredstev
Upraviteljica v postopku osebnega stečaja ni stranka postopka, pač pa eden od organov stečajnega postopka. V tej funkciji pa ima po drugem odstavku 126. člena ZFPPIPP pravico vložiti pritožbo le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
Zoper izpodbijani sklep zakon upraviteljici procesne legitimacije za pritožbo ne daje. To je tudi razumljivo, saj je izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na dolžno ravnanje upraviteljice, po svoji pravni naravi navodilo sodišča upraviteljici, ki je zanjo obvezno.
ZPP člen 20, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDSS-1 člen 73, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 396, 396/1, 396/3.
nedovoljena sprememba tožbe - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007139
ZFPPIPP člen 442, 442/7, 442/7-2, 442/8. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 115, 115/2, 262, 263.
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninska odgovornost družbenikov - dokaz z zaslišanjem strank - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek pravdne stranke z naroka
Delavec se je poškodoval, ko je po nalogu delodajalca na višini čistil mračen, neosvetljen prostor in omahnil cca. 2 m globoko. Delodajalec delavcu ni zagotovil varnosti pred padcem, ni ga poučil o varnem delu in je opustil nadzor, saj ni zagotovil osvetljenosti, niti varovanja pred padcem.
Za obveznosti družbe odgovarja tudi tisti aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred prenehanjem pravne osebe, vendar le za obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je položaj družbenika prenehal.
Ker stranka izostanka z narokov ni ustrezno opravičila, je sodišče ravnalo pravilno, ko dokaza z njenim zaslišanjem ni izvedlo.
kršitev pravice do izjave - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - cesija - listine
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tedaj, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je sodišče storilo vse, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke pravilno vabljen na narok, zakoniti zastopnik pa se na vabilo ni odzval, niti opravičil odsotnosti, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena, pritožbeni očitek pa se pokaže kot neutemeljen.
Zakon o pravdnem postopku omogoča uveljavitev odprave bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z ureditvijo v 286.b. členu ZPP, ki pa terja aktivnost stranke same, ki meni, da je takšna kršitev v postopku storjena v njeno škodo. Uveljavljati mora torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, sicer je v pritožbenem postopku ne more.
Opustitev opredelitve sodišča prve stopnje do dokaznega predloga stranke je po mnenju pritožbenega sodišča takšna procesna situacija, na katero mora stranka, ki je takšen dokazni predlog podala, opozoriti že pred sodiščem prve stopnje. Ločiti je namreč potrebno med zavrnitvijo dokaznega predloga in opustitvijo opredelitve do dokaznega predloga. Pri prvi procesni situaciji se sodišče opredeli do dokaznega predloga in če razloge stranka izve šele iz sodbe, sme bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka uveljavljati šele s pritožbo, ne da bi to storila že pred sodiščem prve stopnje. Pri drugi procesni situaciji dokazni predlog sodišče prve stopnje spregleda in v slednjem primeru mora stranka, ki je podala dokazni predlog, na to opozoriti sodišče prve stopnje ali pa zaradi neizvedenih dokazov uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Po določbi prvega odstavka 422. člena OZ mora odstopnik izročiti prevzemniku zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.
Prej navedeno določilo pomeni, da mora cedent cesionarju izročiti vse listine, s katerimi ta dokazuje upravičenost v razmerju do dolžnika. Če cedent dokumentov ne izroči prostovoljno, lahko njihovo izročitev cesionar iztoži.
Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je dokazno breme glede obstoja vtoževane terjatve ob prej povedanem, na strani tožeče stranke (cesionarju) in nikakor ne drži očitek, da je sodišče do tožeče stranke postavilo previsok dokazni standard. Tožeča stranka bi lahko razpolagala z vsemi listinami, s katerimi bi dokazovala resničnost obstoja vtoževane terjatve, če pa teh listin ni terjala in jih nima, je nase prevzela riziko, da obstoja terjatve ne bo dokazala. Ravno to se je zgodilo v obravnavani zadevi in zato je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.
nezakonita javna dražba - ničnost izvršilnega naslova - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Po šestem odstavku 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. ZIZ izjeme za pritožbo zoper sklep o odločitvi o ugovoru in zoper odločitev o odlogu izvršbe ne predpisuje. Ker je nesuspenzivnost pritožbe in ugovora zakonsko predpisana, postopanje sodišča, ki je nadaljevalo s postopkom, ne predstavlja poseganja v pravice dolžnikov.
ZIZ člen 11, 192, 192/1, 192/2, 226, 226/1. ZPP člen 313, 313/2.
javna dražba nepremičnin - izročitev in izpraznitev nepremičnine - paricijski rok - nepopolna obrazložitev odločbe
Ker ZIZ posebnih določb o roku nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok, v katerem je mogoče pričakovati, da se bo dolžnik izselil iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Pri tem mora upoštevati položaj obeh strank, upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, kot tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine ter možnostjo izselitve iz nepremičnine. Prav tako mora upoštevati položaj kupca, ki je v fazi izročitve nepremičnine že položil kupnino, kot tudi vse druge konkretne okoliščine primera. Pri odločanju je sodišče dolžno upoštevati tudi 11. člen ZIZ, po katerem mora sodišče postopati hitro.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - dediči - opravičljiva zmota priposestvovalca - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - dobra vera posestnika - dobra vera pravnega prednika - domneva dobre vere - nelastniški neposredni posestnik
Zgolj posest za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ne zadošča. Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so dobra vera, lastniška posest in potek časa. Podana morata biti dejanski element (dejanska oblast nad nepremičnino) in voljni element (zavest o lastništvu nepremičnine). Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice.
hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - vračilo dolga v tuji valuti - valutno tveganje - menjalni tečaj - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku
Utemeljeno sodišče prve stopnje tudi ni sledilo ugovornim zatrjevanjem o nezmožnosti ocene valutnih tveganj. Menjalno razmerje med EUR in tolarjem (239,640 slovenskega tolarja za 1 EUR) je bilo določeno že z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006, kot tudi odločitev o vstopu Slovenije v območje enotne valute (evra), torej pred sklenitvijo predmetne posojilne pogodbe v notarskem zapisu dne 18. 8. 2006. Ker sta bili bistveni okoliščini, to je uvedba evra in menjalni tečaj, na katerih dolžnik utemeljuje tveganje, ob sklenitvi pogodbe znani, so bile pogodbene obveznosti določne in jasne. Stranke so v XIV. členu notarskega zapisa sklenile tudi izrecni sporazum glede uvedbe evra. Iz tega pogodbenega določila je ugotoviti, da so stranke že predvidele spremembo valute in se glede tega tudi uredile razmerje.
žalitev v vlogi - denarna kazen - žalitev sodišča - denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - kaznovanje za razžalitev sodišča - višina denarne kazni - slabo premoženjsko stanje toženca
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - obrazloženost ugovora
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih trditev. Tega pa izvršilno sodišče ne more presojati, presoja je prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/13-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnina s pravnomočno odločbo.
ZIZ člen 13, 13/1, 20a, 42b. Uredba Komisije (ES) št. 2245/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Prilog I, II, III in IV k Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 39, 57. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2. Ovršni zakon (Zakon o izvršbi Hrvaške) člen 38, 38/5.
izvršba na podlagi notarskega zapisa - tuj notar - razglasitev izvršljivosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ker je bil predloženi hrvaški notarski zapis sklenjen pred 10. 1. 2015, bi upnik moral doseči razglasitev izvršljivosti tega notarskega zapisa, šele nato pa bi lahko na podlagi le-tega tudi predlagal izvršbo.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 39a, 399.. ZPol člen 87.. ZPIZ-2B člen 34.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - obstoj darila - stroški zapuščinskega postopka
Prehod sredstev ima lahko najrazličnejšo pravno podlago, zato ne gre sklepati na darilo le zato, ker sredstva preidejo. Pritožnici za zdaj nista z ničemer izkazali darilne podlage prehoda denarja, medtem ko je njun sodedič navedel, da so bila nakazila posledica skupnega kmetijskega podjema, ki ga vsaj v določeni meri pritožnici ne zanikata.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 82, 86, 194, 396.. ZPIZ člen 34, 131, 134, 134/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.. URS člen 14, 33, 158.. OZ člen 190.
delo s krajšim delovnim časom - nadomestilo plače
Pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb o prenehanju pravice in ustavitvi izplačevanja nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je potrebno presoditi tudi ob uporabi in razlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Krajnc proti Sloveniji z dne 31. 10. 2017 in presoditi, ali gre pri tožniku za ustavno dopustno prikrajšanje oziroma zmanjšanje invalidske dajatve. Ugotoviti je torej treba, ali je zaradi spremenjene invalidnosti zmanjšanje nadomestila pri tožniku v okoliščinah konkretnega primera resno vplivalo na njegova sredstva za preživljanje, oziroma ali mu je bilo omogočeno, da se prilagodi na novo dohodkovno situacijo. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007898
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/-11.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - preizkus pravilnosti dokazne ocene - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obdolženec s svojim ravnanjem deloval v nasprotju z zakonom, saj je brez oddaje javnega naročanja sklenil opisane pogodbe, vendar pa mu ni bilo mogoče dokazati, da je to storil z namenom pridobiti sebi ali drugemu korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007196
URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 23, 31, 33, 39, 42. ZPP člen 238, 238/2, 262, 263.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo
Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave.
Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00007420
ZZZDR-UPB1 člen 209, 211, 212.
delen odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika
V postopku (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, zlasti v primeru kadar ta teče za odvzem poslovne sposobnosti osebi v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, mora že pristojni CSD postaviti taki osebi skrbnika.
Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je dekleratorne narave. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje. Za tožečo stranko umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče. Izjave o umiku torej ni mogoče preklicati in to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. Možna je le obnova postopka, če so zato podani razlogi kot npr., če je umik tožbe posledica neke grožnje ali kaznivega dejanja.