predpogodba - dogovor o ari - dogovor o ari v predpogodbi - zastopanje - neposredno zastopanje - učinki zastopanja - razmerje z mednarodnim elementom - pogodbeno razmerje
Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - trčenje motorista z osebnim avtomobilom - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - odškodnina za tujo pomoč - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje - popolna odškodnina - primerjava s primeri iz sodne prakse
Sodišče pri odmeri višine pravične odškodnine ni navedlo primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Ob javno dostopnih računalniških in knjižnih bazah sodne prakse je sprejeto odločitev kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti.
Pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode je 109.000 EUR (za telesne bolečine in nevšečnosti 35.000 EUR, za ZŽA 60.000 EUR, za strah 7.000 EUR in skaženost 5.600 EUR), upoštevaje tožnikov soprispevek 70.850 EUR.
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, izdatek zanjo predstavlja oškodovančevo škodo, nudenje pomoč pa način popravljanja škode.
Odškodnina mora biti taka, da tožniku zagotovi enak premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Tožnik je upravičen do popolne odškodnine. V primeru izgubljene plače je enak premoženjski položaj tožniku zagotovljen le, če odgovorna oseba za njegovo škodo poleg neto izgubljene plače povrne tudi prispevke, ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v RS.
sokrivda oškodovanca - pešec - soprispevek - nepredvidljivost - nepričakovanost - motorno vozilo - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prehitra vožnja - prečkanje ceste - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - voznik osebnega vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov
Kljub obstoju bližnjega in varnega podhoda, je pešec (tožnik) s hitrim, poševnim gibanjem v jutranjem mraku brez dnevne svetlobe, zakrit s svetlobno zaveso avtomobilskih žarometov nasproti vozečih motornih vozil, izven naselja, kjer ni prehoda za pešce, niti pločnikov, na mestu, kjer je bila omejitev hitrosti vožnje 90 km/h, prečkal štiripasovnico prek dvojne neprekinjene črte. Glede na navedeno ni dvoma, da je oškodovančev prispevek k nastanku škode večji in znaša 60%.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - obstoj darila - stroški zapuščinskega postopka
Prehod sredstev ima lahko najrazličnejšo pravno podlago, zato ne gre sklepati na darilo le zato, ker sredstva preidejo. Pritožnici za zdaj nista z ničemer izkazali darilne podlage prehoda denarja, medtem ko je njun sodedič navedel, da so bila nakazila posledica skupnega kmetijskega podjema, ki ga vsaj v določeni meri pritožnici ne zanikata.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008586
ZIZ člen 196, 197, 198, 207, 208, 208/1. OZ člen 1022, 1022/2. ZFPPIPP člen 252.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - priglasitev terjatve - obračun terjatev - hipotekarni dolžnik - stečaj glavnega dolžnika
Izvršilno sodišče mora samo opraviti oziroma preveriti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na soglašanje oziroma neizpodbijanje terjatve drugega upnika.
Hipotekarni dolžnik je porok z omejeno odgovornostjo za obveznost glavnega dolžnika. Tako stečaj glavnega dolžnika tudi ne vpliva na obveznost hipotekarnega dolžnika, ki ni hkrati glavni dolžnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007533
ZFPPIPP člen 20, 253, 253/1. OZ člen 133, 168. ZPP člen 154, 287, 287/2.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nedenarne terjatve - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - denarni zahtevek - tožbeni zahtevek - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - zavrnitev predlaganih dokazov - sanacija objekta - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - manjvrednost stanovanj - povrnitev škode - tržna vrednost
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Za dajatveni zahtevek na storitev bi morala tožeča stranka postaviti denarni zahtevek, pred tem pa prijaviti denarno terjatev v stečaju. Tako ni bilo mogoče ugoditi zahtevku na odpravo škode oziroma sanacijo objekta.
dedna pravica - obstoj dedne pravice - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje
Za presojo obstoja zunajzakonske zveze je relevantno le obdobje po razvezi zapustnikove zakonske zveze do njegove smrti. Čeprav gre za zelo kratko obdobje (pet mesecev), sodišče prve stopnje obstoja zunajzakonske skupnosti ni a priori izključilo, ampak je skrbno presodilo vse okoliščine razmerja med tožnico in pokojnim. Ni sporno, da sta bila tožnica in pokojni v razmerju od leta 2003 do njegove smrti, vendar je zmotno pritožbeno stališče, da je med njim in tožnico že s samo razvezo njegove zakonske zveze (avtomatično) nastala zunajzakonska skupnost.
Zapustnik in tožnica tudi po razvezi njegove zakonske zveze nista zaživela skupaj, zato manjka eden od najbolj pomembnih elementov zunajzakonske skupnosti, to je skupno bivanje. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da morajo za obstoj zunajzakonske skupnosti kljub ločenemu življenju obstajati tehtne okoliščine. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica takih okoliščin ni dokazala. Z golim ponavljanjem, da je zapustnika in tožnico vezalo dolgoletno intimno druženje, globoka medsebojna medsebojna čustvena navezanost, medsebojno poslovno sodelovanje, skupno delo v gostinstvu ter preživljanje skupnega prostega časa, pritožnica ne more vzbuditi nobenega dvoma v omenjeni zaključek sodišča prve stopnje.
OZ člen 3, 5, 6, 7, 10, 459, 481, 481/1, 481/2, 487, 639, 639/3, 660, 662, 663, 663/1, 663/2.
gradbena pogodba - stvarne napake - napake v solidnosti zgradbe - odgovornost za solidnost gradnje - jamčevalni in garancijski zahtevki - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - obvestilo o napaki - dolžnost obvestitve o napakah - notifikacija stvarnih napak - odprava napak po tretji osebi - garancija - pogodbena garancija - prekluzivni rok za vložitev tožbe - izguba pravice zahtevati povračilo stroškov zaradi odprave napake - refleksna škoda - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Pomembna prednost garancije je, da ne veljajo pravila o notifikaciji, saj zadošča, da naročnik uveljavi pravico znotraj garancijskega roka. Ali povedano bolj konkretno, okoliščina, da so kupci stanovanj grajali napake tožeči stranki že v letu 2006, tožeča stranka pa je zahtevala od tožene stranke odpravo napak šele leta 2010, ni odločilna. Odločilna je okoliščina, da tožeča stranka ni vložila tožbe v roku enega leta, šteto od dneva, ko je obvestila toženo stranko o napaki in zahtevala od nje, da napako odpravi.
Plačilo stroškov sanacije strehe bi tožeča stranka morala uveljaviti zoper toženo stranko v okviru jamčevalnih zahtevkov oziroma v okviru pogodbene garancije s pravočasno tožbo, ki bi jo morala vložiti v prekluzivnem roku enega leta od poziva toženi stranki, da napake odpravi.
izdaja sklepa o izvršbi - opustitev vročitve predloga za izvršbo
Po drugem odstavku 45. člena ZIZ je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena tudi kopija predloga za izvršbo. Povzeta zakonska določba pomeni, da je predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi, v katerem izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo. Ni zakonske zahteve, da bi moralo prepisovati vsebino predloga. Glede na množično vlaganje predlogov za izvršbo in njihovo obsežnost, bi to bilo neekonomično, zamudno.
Če je bila torej sporna oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. Tožniki bi zato lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahtevali ugotovitev njene nepristnosti. Če pa pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike (76. člen v zvezi s 64. členom ZD), je takšna oporoka izpodbojna; njeno razveljavitev morajo tožniki zahtevati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je materialnopravno zmotno.
stranska intervencija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
V primeru tožbenega zahtevka na podlagi 631. člen OZ so razmerja med vsemi tremi strankami po materialnem pravu soodvisna, saj s tem, ko naročnik plača podizvajalčevo terjatev do izvajalca, v obsegu te terjatve prenehata tako obveznost naročnika v razmerju do izvajalca kot tudi obveznost glavnega izvajalca v razmerju do podizvajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato družbi G. d. o. o. ob priglasitvi stranske intervencije na strani tožene stranke (kot je bilo predlagano s strani tožene stranke), intervencijskega interesa ni bilo treba podrobneje opredeljevati.
pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari
Z navedenim sklepom je pravnomočno zavrnjen predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse in tako je ponoven predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima isto pravno podlago potrebno, že na podlagi instituta pravnomočno razsojene stvari (res iudicata - 319. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) zavreči.
dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep - nov predmet izvršbe - izvršba na nepremičnino v solastnini
Prvo sodišče je dolžnici, ki je v ugovoru zatrjevala, da nov predmet izvršbe, njena nepremičnina, v naravi ni razdeljena in nima etažnega načrta, po katerem bi sodišče lahko naredilo delitev nepremičnine, pravilno pojasnilo, da so tudi solastniški deleži lahko predmet prodaje ter da je zato ugovorno izpostavljeno dejstvo nepomembno, saj dovolitve nepremičninske izvršbe ne preprečuje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predkupni upravičenec predkupne pravice ni uveljavil. Zato navedbe pritožnika, ki se nanašajo na predkupnega upravičenca ter trditve, da je z vknjižbo predkupne pravice prišlo do neenakega položaja na strani kupcev, niso odločilnega pomena.
Tudi trditve pritožnika, da je bila nepremičnina zaradi najema s tržnega vidika manj zanimiva, presegajo okvir tega pritožbenega preizkusa, saj je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa odločilno le, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, določeni v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP. Prav tako za izdajo soglasja ni pomembno, kako so potekala dogovarjanja med upnikom in predkupnim upravičencem. Gre namreč za njuno medsebojno razmerje, ki na izvedbo postopka prodaje, z vidika določb ZFPPIPP, ne vpliva.
Za sklepanje o ustno sklenjeni pogodbi o odstopu terjatve št. 1129/2012 namreč ne zadostuje niti v pritožbi ponovljena trditev, da bi financiranje po tej pogodbi potekalo po istih matematičnih formulah kot po pogodbi o odstopu (odkupu) terjatev št. 1084/12, saj pri tem ne pojasni, kako je bilo med strankama soglasno dogovorjeno zavarovanje terjatve tožene stranke iz te pogodbe. Kot izhaja iz 8. točke 1. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, je bilo namreč zadostno zavarovanje toženčeve terjatve iz financiranja bistveno za odločitev tožene stranke o sklenitvi pogodbe o financiranju. Glede na citirano določilo Pogodbe o poslovnem sodelovanju je bila namreč diskrecijska pravica tožene stranke, ali bo sodelovala pri financiranju izdelave traktorjev in v kakšni višini. Zaradi že omenjenih splošnih določil Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 21. 10. 2011, s katero se tožena stranka tožeči stranki ni še ničesar zavezala, ni mogoče govoriti o njeni kršitvi pogodbenih obveznosti iz navedene pogodbe. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni prišlo do ustne sklenitve dogovora o financiranju dveh traktorjev (izdelavo enega je tožena stranka financirala) oziroma pogodbe o odstopu terjatve št. 1129/2012, je zato neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka neutemeljeno odklonila izvedbo drugega dela financiranja izdelave traktorjev in s tem ravnala protipravno.
izvršilni stroški - plačilo kupnine - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Glede na to, da je kupec 11. 5. 2017 plačal kupnino po podatkih izvršitelja, kar je bilo pred začetim stečajem nad dolžnikom 23. 6. 2017, začetek stečajnega postopka ni vplival na tek izvršilnega postopka. Torej tudi ni vplival na odločanje o odmeri stroškov za izvršilno dejanje, ki je bilo predpogoj za deponiranje oziroma plačilo kupnine.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009226
ZDR-1 člen 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba
Sodišče sme izdati regulacijsko začasno odredbo le v izjemnih primerih, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje, ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa bi bilo v konkretnem primeru onemogočeno. Iz navedenega izhaja, da je pri regulacijski začasni odredbi potrebno upoštevati načelo kontradiktornosti (kar v postopku izdaje začasne odredbe praviloma ni zagotovljeno), posledično pa zelo restriktiven pristop, oboje pa je v tem primeru namenjeno varstvu pravic dolžnika (toženke). Ne gre torej za tehtanje škode na eni ali drugi strani, temveč za vprašanje, ali je v primeru za tožnika neugodne sodbe mogoče pri toženki vzpostaviti prejšnje stanje.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo kot razlog, da bi se izdelano izvedensko mnenje štelo za zelo zahtevnega zaradi obsežnosti medicinske dokumentacije in trajanja osebnega pregleda in števila bolezni. Kot je pravilno navedla že pritožba, se je izvedenki za proučitev obsežne medicinske dokumentacije že priznala posebna nagrada, enako pa posebna nagrada tudi za opravljen osebni pregled, pri čemer je upoštevalo trajanje pregleda.