SPZ člen 25, 33, 33/3, 35. ZPP člen 2, 2/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - izključna posest - soposest - varstvo med več posestniki - motilno ravnanje - stroški postopka - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - stroški za pregled listin - odsotnost iz pisarne - odvetniška tarifa
Izhajajoč iz dejanskega stanja, da je tožnica posest imela, je imel, četudi bi vse pritožbene navedbe glede toženčeve posesti držale in bi jim pritožbeno sodišče pritrdilo, pritožnik lahko kvečjemu soposest. Ker ni sporno, da je vrata in ključavnico zamenjal, tožnici pa ključev ni izročil, je samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja posesti in tožnico oviral pri njeni dotedanji uporabi male drvarnice. Njegovo dejanje je torej motilno, zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen v vsakem primeru.
Tožena stranka utemeljeno kot nepravilno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da ni mogoče pobotati terjatev in obveznosti, ki izvirajo iz medsebojnih razmerji med toženo stranko in družbo P. d.o.o., ker da ta ni pravdna stranka. Po določbi drugega odstavka 421. člena OZ lahko dolžnik (v tem primeru tožena stranka) uveljavlja proti prevzemniku terjatev (v tem primeru tožeča stranka) vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku, torej proti družbi P. d.o.o. do takrat, ko je izvedel za odstop. Ni dvoma, da je tak ugovor tožene stranke tudi ugovor, da je vtoževana terjatev ugasnila zaradi pobota z nasprotno terjatvijo, ki jo ima tožena stranka do odstopnika, kakor tudi ugovor pobota v pravdnem postopku takoimenovani procesni pobot.
ZIZ člen 13, 13/1, 20a, 42b. Uredba Komisije (ES) št. 2245/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Prilog I, II, III in IV k Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 39, 57. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2. Ovršni zakon (Zakon o izvršbi Hrvaške) člen 38, 38/5.
izvršba na podlagi notarskega zapisa - tuj notar - razglasitev izvršljivosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ker je bil predloženi hrvaški notarski zapis sklenjen pred 10. 1. 2015, bi upnik moral doseči razglasitev izvršljivosti tega notarskega zapisa, šele nato pa bi lahko na podlagi le-tega tudi predlagal izvršbo.
ZDR-1 člen 98, 99, 99/2.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2, 2/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežkov delavcev
Za pripravo programa razreševanja presežnih delavcev je pomembno, da se po drugem odstavku 99. člena ZDR-1 delodajalec predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev in izvesti postopka odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi predvidenih sprememb v poslovanju, izraženih v spornem dopisu, zgolj zato, ker se ta ocena uprave ne nanaša na odpuste v letu 2015. Sodišče prve stopnje je pri tem prezrlo, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici iz istega ekonomskega razloga, kot ga navaja v dopisu, v katerem predvideva kolektivni odpust 36 delavcev. Ob upoštevanju vsebine tega dopisa bi morala tožena stranka izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007898
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/-11.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - preizkus pravilnosti dokazne ocene - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obdolženec s svojim ravnanjem deloval v nasprotju z zakonom, saj je brez oddaje javnega naročanja sklenil opisane pogodbe, vendar pa mu ni bilo mogoče dokazati, da je to storil z namenom pridobiti sebi ali drugemu korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007596
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - konkretni opis dejanja
V opisu obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj niso konkretno navedeni zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije. Opisano je le, je obtoženec "ob sklenitvi pogodbe" o finančnem leasingu leasingodajalcu prikril, da ima njegov s. p. "finančne težave in da obveznosti po pogodbi ne bo mogel izpolniti". Iz tega ni jasno,ali gre za takšno poslovno situacijo, zaradi katere je mogel obtoženec vedeti, da obveznosti kljub danim pogodbenim zavezam ne bo mogel izpolniti, ter v to vsaj privoliti.
neupravičena pridobitev - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - zadostna trditvena podlaga - prevara
Ker tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, za nakup in obnovo katere naj bi tožencu (bivšemu možu) izročila pred njuno zvezo privarčevani in podarjeni ji denar, ima zoper toženca zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, če bo dokazala, da jo je izigral.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007448
OZ člen 190. ZZZDR člen 52. ZD člen 28, 28/2.
obseg zapuščine - ugotovitev obsega zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje zakoncev - upravljanje skupnega premoženja - razpolaganje s skupnim premoženjem s soglasjem zakonca - obligacijski zahtevek - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca - terjatev dediča do zapuščine - pravilo o dokaznem bremenu
Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da zapustnica ni soglašala s toženčevim razpolaganjem z denarnimi sredstvi, in sicer že od leta 2000 dalje. Le v tem primeru bi prišlo do prehoda premoženja iz sfere zapustnice v sfero prvega toženca. Ta premik pa bi utemeljeval zapustničino terjatev nasproti tožencu iz naslova neupravičene pridobitve, pri čemer bi terjatev predstavljala sestavni del zapuščine. V nasprotnem primeru pa je potrebno šteti, da je zapustnica soglašala s prostim razpolaganjem z sredstvi na njenem računu. Posledično ta denarni znesek ne spada več v zapuščino, ker ga je zapustnica za časa življenja porabila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007257
SPZ člen 89, 89/3. ZNP člen 35, 146.
nujna pot - določitev nujne poti - nadomestilo za uporabo nujne poti - primerno nadomestilo za nujno pot - višina nadomestila za nujno pot - stroški nepravdnega postopka
Ker obstajajo okoliščine, zaradi katerih je nasprotna udeleženka v svojih pravicah omejena manj, kot je pri določitvi nujne poti običajno, je nadomestilo za dovoljeno nujno pot, ki je določeno v višini 10 % vrednosti z nujno potjo obremenjenega zemljišča, primerno.
ničnost - nična pogodba - izpodbojnost - izpodbojna pogodba - nemoralna pogodba - nemoralno ravnanje - prevara - razlogi za izpodbojnost - rok za izpodbijanje pogodbe
Ničnost je predpisana kot najostrejša in skrajna sankcija. Sodišču je naloženo, da na osnovi dejanskih okoliščin ugotovi, ali namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo.
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da ni okoliščin, ki bi - zaradi varovanja pravnega reda - terjale ugotovitev ničnosti dne 17. 4. 2013 sklenjene prodajne pogodbe. Ugotovljene okoliščine ne opravičujejo ničnostne sankcije. Ni izkazana taka nemoralnost, kakršno pravni red zavrača z ničnostno sankcijo. Ustrezno je, da v veljavi ostane pravni posel, pri katerem je tožnica lahko tvorno sodelovala, katerega vsebina ji je bila predstavljena s strani notarja, glede katerega bi od notarja in uradnikov na davčni upravi lahko dobila dodatna pojasnila, če bi zanje zaprosila. Njeno sklicevanje na visoko starost, brez opisa njenih psihofizičnih sposobnosti, niso okoliščine, s katerimi bi, glede na transparenten način sklepanja izpodbijane pogodbe, lahko uveljavila ničnost. Pritrditi je pritožbi, da bi bilo skrajno zavržno in nemoralno zavesti osebo, ki ne bi bila sposobna dojeti vsebine pravnega posla, vendar tožnica takih omejitev svojih sposobnosti ni zatrjevala. Sklicevala se je zgolj na svojo starost. To pa ne zadošča, saj imajo enako stare osebe različne psihofizične sposobnosti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008586
ZIZ člen 196, 197, 198, 207, 208, 208/1. OZ člen 1022, 1022/2. ZFPPIPP člen 252.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - priglasitev terjatve - obračun terjatev - hipotekarni dolžnik - stečaj glavnega dolžnika
Izvršilno sodišče mora samo opraviti oziroma preveriti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na soglašanje oziroma neizpodbijanje terjatve drugega upnika.
Hipotekarni dolžnik je porok z omejeno odgovornostjo za obveznost glavnega dolžnika. Tako stečaj glavnega dolžnika tudi ne vpliva na obveznost hipotekarnega dolžnika, ki ni hkrati glavni dolžnik.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predkupni upravičenec predkupne pravice ni uveljavil. Zato navedbe pritožnika, ki se nanašajo na predkupnega upravičenca ter trditve, da je z vknjižbo predkupne pravice prišlo do neenakega položaja na strani kupcev, niso odločilnega pomena.
Tudi trditve pritožnika, da je bila nepremičnina zaradi najema s tržnega vidika manj zanimiva, presegajo okvir tega pritožbenega preizkusa, saj je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa odločilno le, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, določeni v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP. Prav tako za izdajo soglasja ni pomembno, kako so potekala dogovarjanja med upnikom in predkupnim upravičencem. Gre namreč za njuno medsebojno razmerje, ki na izvedbo postopka prodaje, z vidika določb ZFPPIPP, ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008283
OZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPacP člen 20.
pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca - zdravniška napaka - medicinska napaka - nestrokovno zdravljenje - pojasnilna dolžnost - trditveno in dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu - škoda na delu ali v zvezi z delom - zobozdravstvo
Neposredni odškodninski zahtevek zoper delavca je utemeljen le, če se je slednji zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter da jih je hotel povzročiti (voljna sestavina).
Odnos med zdravnikom in pacientom pri izvajanju zdravstvenih storitev ima pravno naravo pogodbenega razmerja. Za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev pojasnilne dolžnosti povzroči pacientu, se zato uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
Pravilo o dokazovanju negativnih dejstev tožnika ne razbremenjuje dolžnosti, da v okviru trditvene podlage določno in konkretno opredeli očitano protipravno ravnanje.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - (ne)veljavnost oporoke - dokazna ocena - predlog za preložitev naroka - lastnoročen podpis oporoke - izjava oporočitelja
Pri pisni oporoki pred pričami ni bistveno, ali je bila oporoka pred podpisom glasno prebrana, temveč, da jo je oporočitelj podpisal v navzočnosti dveh prič in izjavil, da gre za njegovo oporoko.
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
sklenitev pogodbe - pogodbena kazen - trditveno breme - pobotni ugovor - sklepčnost - določitev roka za izpolnitev obveznosti - rok - načelo vestnosti in poštenja
Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da se je s tožečo stranko dogovorila za rok, v katerem bi morala dokončati dela na J. 11 (hkrati pa tudi zamudo tožeče stranke). Sklicevanje na Pogodbo št. 03/2014 za izvedbo gradbenih del prizidka stanovanjske hiše z dne 2. 9. 2014 med naročnikoma V. in L. ter toženo stranko kot izvajalko, v kateri je bilo v 11. členu dogovorjeno, da morajo biti gradbena dela dokončana do 15. 10. 2015, ni relevantno. Tožeče stranke namreč tak dogovor ne zavezuje. Da je bila tožeča stranka z rokom iz omenjene pogodbe seznanjena in je z njim soglašala (oziroma se je toženi stranki zavezala, da bo do tega datuma izvedla dela), pa tožena stranka v tem postopku niti trdila ni.
Če je bila torej sporna oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. Tožniki bi zato lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahtevali ugotovitev njene nepristnosti. Če pa pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike (76. člen v zvezi s 64. členom ZD), je takšna oporoka izpodbojna; njeno razveljavitev morajo tožniki zahtevati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je materialnopravno zmotno.
stranska intervencija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
V primeru tožbenega zahtevka na podlagi 631. člen OZ so razmerja med vsemi tremi strankami po materialnem pravu soodvisna, saj s tem, ko naročnik plača podizvajalčevo terjatev do izvajalca, v obsegu te terjatve prenehata tako obveznost naročnika v razmerju do izvajalca kot tudi obveznost glavnega izvajalca v razmerju do podizvajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato družbi G. d. o. o. ob priglasitvi stranske intervencije na strani tožene stranke (kot je bilo predlagano s strani tožene stranke), intervencijskega interesa ni bilo treba podrobneje opredeljevati.
pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari
Z navedenim sklepom je pravnomočno zavrnjen predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse in tako je ponoven predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima isto pravno podlago potrebno, že na podlagi instituta pravnomočno razsojene stvari (res iudicata - 319. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) zavreči.
nastop fikcije vročitve - obvestilo o prispeli pošiljki - vročitev v hišni predalčnik
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni fikcijo na zadnji dan 15-dnevnega roka. Kdaj je poštni delavec pustil pisanje v predalčniku naslovnika ni odločilno.