stroški postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povrnitev stroškov - razlaga odvetniške tarife - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku - vrednost spornega predmeta
Glede na dovolj jasno opombo številka 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni številki 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba številka 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.
SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1468.
priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - dokazna ocena
Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, in sicer da tožnik potem, ko je po smrti matere leta 1997 izvedel, da je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin F. Z., pravni prednik toženke, ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, na pravilnost materialnopravnega zaključka glede tožnikove dobre vere ne vpliva, saj je bil tožnik ves čas teka priposestvovalne dobe dobroveren, obdobje, ki ga izpostavlja pritožnica, pa se nanaša na obdobje po poteku priposestovalne dobe. Dobra vera mora biti podana v času teka priposestvovalne dobe, kar je bilo v postopku ugotovljeno.
sklepčnost tožbe - zahtevek za izročitev stvari - pogodba o dosmrtnem preživljanju - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vsebina pogodbe - pogodbena volja
Ker iz tožbenih trditev, da je bil lastnik živali zapustnik, tožnik pa je njegov zakoniti dedič, da je sicer kmetijo izročil tožencu, vendar pa predmet pogodbe niso bile tudi živali, in da je toženec del živali po zapustnikovi smrti prodal, izhaja utemeljenost zahtevka za izročitev živali oziroma za plačilo koristi, ki jo je toženec pridobil z njihovo prodajo, je odločitev o zavrnitvi zahtevka zaradi nesklepčnosti materialnopravno zmotna.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008000
ZIZ člen 44, 44/5, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 34.
obrazloženost sklepa - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - motenje posesti - prepovedni zahtevek
Temeljno vodilo tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je tehtanje interesov obeh strank. Slednje je treba po stališču Ustavnega stališča v odločbi, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, upoštevati tudi pri izdaji regulacijskih začasnih odredb. Drži, da sodna praksa glede neugodnih posledic za tožnika in toženca v primeru izdaje začasne odredbe ni enotna o tem, ali zanjo zadošča (poleg verjetnosti terjatve) zgolj še verjetnost, da dolžnik, če bi se v postopku izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez nje nastale upniku. Vendar je sodna praksa strožja in enotna, da morata biti izpolnjena oba pogoja iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ kumulativno v tistih primerih, ko se tožbeni zahtevek v celoti prekriva z zahtevkom za zavarovanje. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.
V obravnavani prometni situaciji je za odgovor na vprašanje, ali je pred tožnikom vozeči voznici mogoče očitati protipravno ravnanje, poleg odgovora na vprašanje, ali je pred spremembo smeri vožnje svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazala z utripalkami, odločilno predvsem dejstvo, ali je v trenutku, ko je začela zavijati v levo, tožnik že bil v fazi vožnje mimo nje ali ne. Zaviti v levo bi namreč smela le, v kolikor bi to lahko storila brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Slednje bi, ob siceršnjih enakovrednih povsem nasprotnih trditvah o poteku dogodka obeh pravdnih strank, bilo mogoče ugotoviti le s pomočjo izvedenca ustrezne cestnoprometne stroke, ki pa v prvostopenjskem postopku ni bil predlagan.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - nagrada za zastopanje na naroku
Tar. št. 20 OT predpisuje različne nagrade za zastopanje na narokih, na katerih sodišče obravnava glavno stvar ali sprejema dokaze. Za narok, na katerem se obravnavajo le procesna vprašanja, ali ko se narok ne opravi, ker je preložen, je predvidena nižja nagrada, le 25 % iz tar. št. 18 (tar. št. 20/3) in ne dvakratna nagrada za prvi narok, kot jo je zmotno odmerilo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 3.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Iz ocene poskusnega dela tožnika, izhaja, da je tožena stranka tožnikovo poskusno delo pravilno ocenila kot neuspešno opravljeno. Pritožbeno sodišče soglaša z mnenjem sodišča prve stopnje, da so bila pričakovanja tožene stranke v zvezi z delom na tako pomembnem delovnem mestu, kot je vodja prodaje in marketinga, utemeljeno visoka. Tako iz ocene komisije, kakor tudi iz izpovedi zaslišanih prič, izhajajo konkretne napake in pomanjkljivosti v zvezi z delom tožnika v času trajanja poskusnega dela. Te so se pokazale tudi v dveh preizkusih pred iztekom poskusne dobe, ki sta bila izvedena zato, da bi se dodatno preverilo, ali se je tožnik ustrezno usposobil za delo. Navedeno kaže na to, da je komisija za spremljanje poskusnega dela delo tožnika ustrezno in korektno spremljala in pravilno ocenila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog - neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
sodno imenovanje posebnega revizorja - stroški posebne revizije - višina stroškov - odločanje o stroških s sklepom
Kadar posebnega revizorja imenuje sodišče, je sodišče po drugem odstavku 321. člena ZGD-1 tudi pooblaščeno, da odloča o povrnitvi stroškov in plačilu za delo posebnega revizorja. Pritožnik zato s pritožbeno trditvijo o nesklenjenem aneksu k pogodbi in torej neobstoju podlage za plačilo opravljenega dela izven okvirov, dogovorjenih s pogodbo z dne 30. 5. 2016, ne more uspeti.
S pritožbeno trditvijo, da je bil upoštevan zelo majhen del komentarjev, pa po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne more uspeti, saj upravičenost do plačila opravljenega dela ne more biti odvisna od količine upoštevanih (in po presoji revizorja utemeljenih) pritožnikovih komentarjev.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - dajatveni tožbeni zahtevek - določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - izvršljivost tožbenega zahtevka - neplačevitost dolžnika - skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izvirna pridobitev lastninske pravice - darilo enemu od zakoncev - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - stroški postopka
Dolžnik je na toženko z različnimi pravnimi posli prenesel solastniške deleže večjega števila nepremičnin. Čeprav so nepremičnine obremenjene s hipoteko oziroma zemljiškim dolgom, to še ne pomeni, da so brez vrednosti, kot zmotno razloguje pritožba. Prvo sodišče je poudarilo, da terjatve, zavarovane z zastavno pravico na nepremičninah, še niso vse zapadle v poplačilo. Hipoteka predstavlja le obliko zavarovanja, pri čemer pa ni nujno, da bo upnik svojo pravico izkoristil in jo uveljavljal. Toženka ima ob zapadlosti možnost terjatve poravnati bančni organizaciji, kar bo imelo za posledico prenehanje zastavnih pravic.
Toženka je glede posebnega premoženja, ki naj bi bilo njena last, podala le hipotetične navedbe. Ni pa uspela izpodbiti zatrjevanj tožnika, da je premoženje, zajeto v pogodbah, skupno premoženje toženke in dolžnika, ki sta ga pridobila v času trajanja njune zakonske zveze ter, da sta deleža na tem premoženju enaka. Njena zatrjevanja v zvezi s posebnim premoženjem in njeno izvirno pridobitvijo lastninske pravice so bila nekonkretizirana in brez ustreznih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008769
URS člen 2, 3, 9, 140. ZSPDSLS člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 3/1-6, 3/1-8, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 11/4, 11/5, 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 14/4. ZLS člen 7, 20, 29, 29/2, 29/2-4, 33, 57. OZ člen 2, 3, 4, 15, 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1, 88.
ničnost - ničnost prodajne pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost kot skrajna sankcija - stvarno premoženje države, pokrajin in občin - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem - upravni akt - načelo avtonomije strank - načelo dispozitivnosti - načelo delitve oblasti - načelo pravne varnosti
Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine predstavlja notranji, poslovni akt občine. (Ne)uvrstitev stvarnega premoženja v letni načrt pridobivanja stvarnega premoženja občine ni konstitutivni pogoj za (ne)veljavnost pozneje sklenjene pogodbe.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - prevzem postopka - sklep o preizkusu terjatev
Razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, kakršen je tudi obravnavani primer, po drugem odstavku 301. člena ZFPPIPP preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev. Dotlej se postopek ne more nadaljevati, niti ga stečajni upravitelj še ne more prevzeti (prvi odstavek 208. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da bi toženka morala upoštevati načelo ultima ratio in torej odpovedati pogodbeno sodelovanje najprej z zunanjimi sodelavci, s čimer bi njihovo novinarsko in voditeljsko delo lahko še naprej opravljala tožnica. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je zmotno mišljenje, da poslovni odpovedni razlog ne more biti podan, če se delo, ki ga je opravljala tožnica, opravlja še naprej, vendar tako, da ga sedaj opravljajo drugi delavci oziroma tudi zunanji izvajalci. Tako izvedena reorganizacija dela prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljala tožnica.
URS člen 23, 23/1, 158.. OZ člen 9, 334.. SPZ člen 266.. ZFPPIPP-UPB8 člen 296, 296/5, 380.. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 44, 44/1, 194, 194/2, 194/4.. ZN člen 4.. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
nepremičninska izvršba - izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik - prenehanje glavnega dolžnika - prenehanje obveznosti - zastaranje - pretrganje zastaranja - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe - učinki pravnomočnosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine
Pravnomočnost sklepa o ustavitvi neuspešne izvršbe na določen predmet (nepremičnino) preprečuje, da bi se v enakih okoliščinah, ki so utemeljevale ustavitev, izvršba na isti predmet ponovno izvajala v istem ali v novem postopku. S takšno razlago se tudi preprečuje, da bi upnik zaobšel zakonsko omejitev poskusov prodaje s takojšnjo sprožitvijo novega izvršilnega postopka. Kar pa ne pomeni, da je upnik dokončno izčrpal svojo pravico do izvršbe. Izvršbo na isti predmet lahko upnik ponovno zahteva (v obstoječem ali novem postopku), ko nastopijo spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnine.
Zatrjevanje spremenjenih okoliščin sicer v prvi vrsti bremeni upnika, ki zahteva ponovno izvršbo na isto nepremičnino. Sodišče pa na procesno predpostavko pravnomočnosti pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri presoji obstoja navedene procesne ovire sodišče lahko sámo upošteva tudi okoliščine, ki so javno znane.
Javne podatke o razmerah na trgu nepremičnin redno objavlja Geodetska uprava RS.
dediščinska tožba - dedna pravica - skupno premoženje - dedna odpravljenost - sklep o dedovanju
Sklep o dedovanju ureja premoženjski status dedičev kot univerzalnih naslednikov zapustnika z namenom, da bi bila ta razmerja urejena tako med udeleženci kot tudi navzven, zato učinkuje erga omnes in bi zato morala toženka zgoraj navedena ugovora, na kar jo je tekom postopka opozorilo sodišče prve stopnje, uveljavljati z nasprotno tožbo, v kateri bi morala uveljavljati ustrezni ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek. Odločitev o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi (če so utemeljeni) namreč dejansko nadomesti odločitev iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
pravno relevantna vzročna zveza - poškodba hrbtenice - degenerativne spremembe - adekvatna vzročnost - primerjava - teorija jajčne lupine - načelo pravičnosti - osebne lastnosti in stanje oškodovanca - vzrok za prometno nesrečo
Pravilna uporaba teorije adekvatne vzročnosti pomeni tudi, da je treba posledice konkretnega oškodovanca primerjati s posledicami drugih, enako poškodovanih oškodovancev, enakih osebnostnih lastnosti, in stanj in ne le ob upoštevanju nekakšne povprečne pričakovane škode povprečnega virtualnega oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00008706
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3. ZDavP-2 člen 15. ZPP člen 95. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - podpis pooblaščenca - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - pooblastilo
Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom.
OZ člen 113, 131/1, 179.. ZDLov-1 člen 10, 51, 52, 52/1, 54, 54/1, 54/4, 54/5, 54/7.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države RS - škoda, povzročena po divjadi - trk motornega vozila z divjadjo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - odgovornost za škodo po divjadi - nalet divjadi v motorno vozilo na cesti
Glede na določbo 54. člena ZDLov-1 je za Republiko Slovenijo odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah, predpisana objektivna odgovornost.
stroški pravdnega postopka - delni umik tožbe - končni uspeh stranke v pravdi - potrebnost stroškov - dopolnitev tožbe - nagrada odvetnika
Pritožnik utemeljeno navaja, da je pravda po delnem umiku tožbe (ki ga je tožeča stranka podala še pred odstopom zadeve pravdnemu sodišču), kateremu tožena stranka ni nasprotovala, tekla le še glede zneska 4.914,91 EUR z obrestmi, s katerim je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračunavanje uspeha glede na prvotno vtoževani znesek 8.360,00 EUR z obrestmi.
Sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP mora presojati, ali so bili stroški, ki jih je stranka priglasila, potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči po skrbni presoji vseh okoliščin.
kaznivo dejanje velike tatvine - odmera kazenske sankcije - olajševalne in oteževalne okoliščine
Ko se pritožba zavzema za določitev nižje kazni zapora od določene v prvostopni sodbi, prezre težo storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v okoliščini, da je obdolženi dejanje storil v sostorilstvu skupaj s posebej obravnavanim starejšim mladoletnikom in po predhodnem dogovoru, kot je to razvidno iz opisa kaznivega dejanja. Navedeno daje storjenemu kaznivemu dejanju večjo težo, kot mu ga pripisuje pritožba in ne dopušča izreka blažje kazenske sankcije od tiste, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje. Zato pritožba zagovornika ne more biti uspešna.