izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - ugasnitev izvršilnega naslova
Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Če je preživninskemu upravičencu zaradi neuspeha v določenem letniku šolanja dana možnost neuspeh popraviti, po tem enkratnem ponavljanju pa upravičenec opravlja študijske obveznosti, ni mogoče sprejeti zaključka, da je izvršilni naslov v času, ko upravičenec ponavlja letnik, ugasnil, saj zakonodaja tako v srednješolskih kot visokošolskih in fakultetnih izobraževalnih programih dopušča enkratno ponavljanje letnika. Ugasnitev izvršilnega naslova je mogoče ugotoviti le v izjemnih primerih.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - nagrada za zastopanje na naroku
Tar. št. 20 OT predpisuje različne nagrade za zastopanje na narokih, na katerih sodišče obravnava glavno stvar ali sprejema dokaze. Za narok, na katerem se obravnavajo le procesna vprašanja, ali ko se narok ne opravi, ker je preložen, je predvidena nižja nagrada, le 25 % iz tar. št. 18 (tar. št. 20/3) in ne dvakratna nagrada za prvi narok, kot jo je zmotno odmerilo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 3.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste.
prikrajšanje nujnega deleža - oblikovanje tožbenega zahtevka - narava pogodbe - darilna pogodba - predhodno vprašanje - druga pravdna zadeva - vrnitev daril v zapuščino - dopolnitev nujnega deleža - čista vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - ugotovitev vrednosti darila - stanje nepremičnine
Institut nujnega deleža omejuje zapustnikovo svobodo pri razpolaganju s premoženjem. Tako gre nujnemu dediču del premoženja, ki mu ga je zapustnik odtegnil z določenim neodplačnim razpolaganjem za časa življenja.
Obračunska vrednost zapuščine se bo ugotovila in se bosta tožnikov nujni delež in višina njegovega prikrajšanja izračunala v zapuščinskem postopku. S tega vidika je izrek izpodbijane sodbe v oblikovalnem in dajatvenem delu dovolj določen, upoštevajoč relativne učinke izpodbojne tožbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravni posel namreč izgubi učinek proti toženki le toliko, kolikor bo po izračunu zapuščinskega sodišča potrebno, da tožnikov nujni delež ne bo več prikrajšan. Zapuščinsko sodišče bo na podlagi obračunske vrednosti zapuščine odpravilo prikrajšanje v okviru tistega, ki ga je ugotovilo pravdno sodišče, kar pomeni, da lahko zapuščinsko sodišče ugotovi manjše prikrajšanje.
Iz izreka sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopk mora izhajati izterjevana terjatev v deležu, z roki in obrestmi, določenimi v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ki predstavlja podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka.
dediščinska tožba - dedna pravica - skupno premoženje - dedna odpravljenost - sklep o dedovanju
Sklep o dedovanju ureja premoženjski status dedičev kot univerzalnih naslednikov zapustnika z namenom, da bi bila ta razmerja urejena tako med udeleženci kot tudi navzven, zato učinkuje erga omnes in bi zato morala toženka zgoraj navedena ugovora, na kar jo je tekom postopka opozorilo sodišče prve stopnje, uveljavljati z nasprotno tožbo, v kateri bi morala uveljavljati ustrezni ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek. Odločitev o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi (če so utemeljeni) namreč dejansko nadomesti odločitev iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
ZPP člen 154, 154/3, 163. ZOdvT tarifna številka 3220.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov postopka - uspeh pravdnih strank - nagrada za pritožbo - odvetnik kot davčni zavezanec - davek na dodano vrednost
Glede na to, da z zavrženim in zavrnjenim delom zahtevka tožeče stranke na vzpostavitev etažne lastnine in vknjižbo lastninske pravice na posameznih delih, ki tudi sicer predstavljata sorazmerno majhen del zahtevka, niso nastali posebni stroški postopka, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 154. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti celotne stroške pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00008633
ZPP člen 1. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZZZDR člen 124. ZIZ člen 23. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 12. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - ni upravna zadeva - civilnopravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - plačilo storitev institucionalnega varstva - odločba centra za socialno delo - individualni upravni akt - izvršljiv upravni akt - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tožnik, dom starejših občanov, ki je izvajalec institucionalnega varstva, zahteva od toženca plačilo storitev, ki jih opravlja za njegovo mater (oskrbovanko). Sporna terjatev izvira iz civilnopravnega razmerja in je za odločanje pristojno sodišče v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00008570
ZD člen 9, 142, 142/1. ZIZ člen 15, 37, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
sklep o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki - odgovornost za dolgove zapustnika - zapuščina brez dediča - kaduciteta - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - procesni sklep - višina vrednosti podedovanega premoženja - sredstvo izvršbe - ugovorni razlog
Izvršilno sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka zoper dolžnikovega pravnega naslednika ni dolžno navesti, da novi dolžnik odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja, novi dolžnik pa v pritožbi zoper ta sklep ne more uveljavljati, da je obveznost prešla nanj le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - denacionalizacija - zazidano stavbno zemljišče - izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi
Po stališču iz sodbe III Ips 62/2016 bi se vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke do denacionalizacijskih upravičenk le, če bi obstajale zakonske ovire za vrnitev nepremičnine v naravi, sicer pa ne. Iz navedenega stališča izhaja, da je za presojo utemeljenosti uporabe 218. člena ZOR tudi v primeru, ki ga obravnava pritožbeno sodišče, odločilen odgovor na vprašanje, ali so obstajale ovire za vrnitev nepremičnin v naravi. Če so te ovire obstajale, se je vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke za odškodnino namesto vrnitve nepremičnine in je dolžna vrniti tisto, kar je zanjo tožeča stranka plačala denacionalizacijskemu upravičencu. Če pa se izkaže, da ovir ni bilo ali pa da so prenehale in da bi denacionalizacijski upravičenec z zahtevkom na vrnitev nepremičnine v naravi uspel, če bi o tem zahtevku odločal pristojni organ, se ne vzpostavi zakonska zaveza tožene stranke.
pravno relevantna vzročna zveza - poškodba hrbtenice - degenerativne spremembe - adekvatna vzročnost - primerjava - teorija jajčne lupine - načelo pravičnosti - osebne lastnosti in stanje oškodovanca - vzrok za prometno nesrečo
Pravilna uporaba teorije adekvatne vzročnosti pomeni tudi, da je treba posledice konkretnega oškodovanca primerjati s posledicami drugih, enako poškodovanih oškodovancev, enakih osebnostnih lastnosti, in stanj in ne le ob upoštevanju nekakšne povprečne pričakovane škode povprečnega virtualnega oškodovanca.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91, 91/3.. OZ člen 60, 60/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoj izobrazbe
Tožnik že 1. 2. 2016 ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja za opravljanje dela, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tega pogoja pa ni izpolnil niti do izteka roka, kot se je zavezal z aneksom z dne 1. 2. 2016. Zato mu je toženka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ODZ paragraf 1460, 1470. ZTLR člen 54. ZPP člen 8, 337. SPZ člen 212, 266.
ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo - ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - služnost poti - priposestvovanje - priposestvovanje služnosti - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - varstvo služnosti - nedovoljene pritožbene novote
Tožnik je služnost izvrševal pravično, dobroverno (pošteno) in pristno (paragraf 1460 ODZ), ni zlorabljal zaupanja lastnika, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo, pri čemer ne pravni prednik toženca ne toženec, izvrševanju služnosti nista nasprotovala (54. člen ZTLR). Kaj drugega tožencu, pri čemer je bilo dokazno breme na njem, ni uspelo izkazati. Sodišče prve stopnje je zaslišalo številne priče in prav nobena ni vedela povedati ničesar o nasprotovanju toženca izvrševanju služnosti s strani tožnika. Pritožbeno analiziranje izpovedb prič dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Prav tako dejstvo, da je bilo izkazano, da je toženec dvema pričama prepovedal uporabo poti, ne more pomeniti, da je uporabo prepovedal tudi tožniku.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 71, 71/1. OZ člen 356, 1019, 1019/3, 1022, 1025, 1026.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok in plačnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - ugovor zastaranja - nesubstanciran ugovor zastaranja - desetletni zastaralni rok - odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dolžnik se je za obveznost glavnega dolžnika zavezal kot solidarni porok in plačnik. To pomeni, da ga lahko upnik terja za celo obveznost vse dotlej, dokler je bodisi glavni dolžnik bodisi on popolnoma ne poravnata oziroma dokler se v celoti ne poplača iz zastavljene nepremičnine.
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku. V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika odškodninski zahtevek.
Vprašanje zastaralnega roka za terjatve, ki so ugotovljene z izvršljivim notarskim zapisom, sicer ni posebej urejeno z nobenim pravnim predpisom, vendar je sodna praksa to prikrito pravno praznino zapolnila z zakonsko analogijo z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Sodišče lahko ugovor zastaranja tako upošteva le, če se dolžnik nanj obrazloženo sklicuje.
ZD člen 28, 30, 34. ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1.
zastopanje po odvetniku - upokojitev odvetnika - vročanje po pooblaščencu - zapisnik kot javna listina - določitev vrednosti daril - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračanje daril v zapuščino
Pritožnika je v zapuščinskem postopku zastopal odvetnik M. J., ki je v letu 2010, zaradi upokojitve, prenehal opravljati svojo dejavnost. S tem pa pooblastilo med pritožnikom in njim ni prenehalo. Še naprej je ostal pooblaščenec, izgubil je le tista upravičenja iz pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - prevzem postopka - sklep o preizkusu terjatev
Razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, kakršen je tudi obravnavani primer, po drugem odstavku 301. člena ZFPPIPP preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev. Dotlej se postopek ne more nadaljevati, niti ga stečajni upravitelj še ne more prevzeti (prvi odstavek 208. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da bi toženka morala upoštevati načelo ultima ratio in torej odpovedati pogodbeno sodelovanje najprej z zunanjimi sodelavci, s čimer bi njihovo novinarsko in voditeljsko delo lahko še naprej opravljala tožnica. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je zmotno mišljenje, da poslovni odpovedni razlog ne more biti podan, če se delo, ki ga je opravljala tožnica, opravlja še naprej, vendar tako, da ga sedaj opravljajo drugi delavci oziroma tudi zunanji izvajalci. Tako izvedena reorganizacija dela prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljala tožnica.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 79, 79/1, 79/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZJC člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti - res extra commercio - javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste. Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za lastnika pomeni dejansko razlastitev.
kaznivo dejanje velike tatvine - odmera kazenske sankcije - olajševalne in oteževalne okoliščine
Ko se pritožba zavzema za določitev nižje kazni zapora od določene v prvostopni sodbi, prezre težo storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v okoliščini, da je obdolženi dejanje storil v sostorilstvu skupaj s posebej obravnavanim starejšim mladoletnikom in po predhodnem dogovoru, kot je to razvidno iz opisa kaznivega dejanja. Navedeno daje storjenemu kaznivemu dejanju večjo težo, kot mu ga pripisuje pritožba in ne dopušča izreka blažje kazenske sankcije od tiste, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje. Zato pritožba zagovornika ne more biti uspešna.
stroški pravdnega postopka - delni umik tožbe - končni uspeh stranke v pravdi - potrebnost stroškov - dopolnitev tožbe - nagrada odvetnika
Pritožnik utemeljeno navaja, da je pravda po delnem umiku tožbe (ki ga je tožeča stranka podala še pred odstopom zadeve pravdnemu sodišču), kateremu tožena stranka ni nasprotovala, tekla le še glede zneska 4.914,91 EUR z obrestmi, s katerim je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračunavanje uspeha glede na prvotno vtoževani znesek 8.360,00 EUR z obrestmi.
Sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP mora presojati, ali so bili stroški, ki jih je stranka priglasila, potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči po skrbni presoji vseh okoliščin.