redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da bi toženka morala upoštevati načelo ultima ratio in torej odpovedati pogodbeno sodelovanje najprej z zunanjimi sodelavci, s čimer bi njihovo novinarsko in voditeljsko delo lahko še naprej opravljala tožnica. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je zmotno mišljenje, da poslovni odpovedni razlog ne more biti podan, če se delo, ki ga je opravljala tožnica, opravlja še naprej, vendar tako, da ga sedaj opravljajo drugi delavci oziroma tudi zunanji izvajalci. Tako izvedena reorganizacija dela prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljala tožnica.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb postopka - kršitev kontradiktornosti - zaslišanje obeh pravdnih strank
V primeru, če da sodišče stranki možnost, da odgovori na navedbe in dokazne predloge nasprotne stranke, ji mora dati tudi možnost, da te svoje navedbe dokaže s predložitvijo ustreznih dokazov (ne glede na to, če je pripravljalna vloga s priloženimi dokazi vložena v spis po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo).
Po tretjem odstavku 289. člena ZPP lahko predsednik senata prepove stranki določena vprašanja ali prepove priči odgovor na posamezna vprašanja, če je v vprašanju že vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti, ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. To pomeni, da predsednik senata ne dovoli sugestivnih ali kapcioznih vprašanj, pa tudi ne vprašanj, ki bodisi niso pravno relevantna bodisi se sploh ne nanašajo na zadevo. Predsednik senata pa lahko oceni, da gre za tovrstna vprašanja, šele, ko jih stranka postavi. Šele v takšnem primeru lahko uporabi možnost, ki mu jo daje tretji odstavek 289. člena ZPP. Predsednik senata ne more stranki prepovedati vseh nadaljnjih vprašanj, ki jih ta namerava postaviti priči (ne da bi sploh vedel, kaj stranka še namerava vprašati pričo), saj takšno ravnanje predsednika senata dejansko pomeni kršitev načela kontradiktornosti, ki se odraža v tem, da je stranki nepravilno odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
stroški postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povrnitev stroškov - razlaga odvetniške tarife - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku - vrednost spornega predmeta
Glede na dovolj jasno opombo številka 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni številki 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba številka 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - dajatveni tožbeni zahtevek - določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - izvršljivost tožbenega zahtevka - neplačevitost dolžnika - skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izvirna pridobitev lastninske pravice - darilo enemu od zakoncev - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - stroški postopka
Dolžnik je na toženko z različnimi pravnimi posli prenesel solastniške deleže večjega števila nepremičnin. Čeprav so nepremičnine obremenjene s hipoteko oziroma zemljiškim dolgom, to še ne pomeni, da so brez vrednosti, kot zmotno razloguje pritožba. Prvo sodišče je poudarilo, da terjatve, zavarovane z zastavno pravico na nepremičninah, še niso vse zapadle v poplačilo. Hipoteka predstavlja le obliko zavarovanja, pri čemer pa ni nujno, da bo upnik svojo pravico izkoristil in jo uveljavljal. Toženka ima ob zapadlosti možnost terjatve poravnati bančni organizaciji, kar bo imelo za posledico prenehanje zastavnih pravic.
Toženka je glede posebnega premoženja, ki naj bi bilo njena last, podala le hipotetične navedbe. Ni pa uspela izpodbiti zatrjevanj tožnika, da je premoženje, zajeto v pogodbah, skupno premoženje toženke in dolžnika, ki sta ga pridobila v času trajanja njune zakonske zveze ter, da sta deleža na tem premoženju enaka. Njena zatrjevanja v zvezi s posebnim premoženjem in njeno izvirno pridobitvijo lastninske pravice so bila nekonkretizirana in brez ustreznih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008769
URS člen 2, 3, 9, 140. ZSPDSLS člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 3/1-6, 3/1-8, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 11/4, 11/5, 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 14/4. ZLS člen 7, 20, 29, 29/2, 29/2-4, 33, 57. OZ člen 2, 3, 4, 15, 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1, 88.
ničnost - ničnost prodajne pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost kot skrajna sankcija - stvarno premoženje države, pokrajin in občin - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem - upravni akt - načelo avtonomije strank - načelo dispozitivnosti - načelo delitve oblasti - načelo pravne varnosti
Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine predstavlja notranji, poslovni akt občine. (Ne)uvrstitev stvarnega premoženja v letni načrt pridobivanja stvarnega premoženja občine ni konstitutivni pogoj za (ne)veljavnost pozneje sklenjene pogodbe.
URS člen 23, 23/1, 158.. OZ člen 9, 334.. SPZ člen 266.. ZFPPIPP-UPB8 člen 296, 296/5, 380.. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 44, 44/1, 194, 194/2, 194/4.. ZN člen 4.. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
nepremičninska izvršba - izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik - prenehanje glavnega dolžnika - prenehanje obveznosti - zastaranje - pretrganje zastaranja - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe - učinki pravnomočnosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine
Pravnomočnost sklepa o ustavitvi neuspešne izvršbe na določen predmet (nepremičnino) preprečuje, da bi se v enakih okoliščinah, ki so utemeljevale ustavitev, izvršba na isti predmet ponovno izvajala v istem ali v novem postopku. S takšno razlago se tudi preprečuje, da bi upnik zaobšel zakonsko omejitev poskusov prodaje s takojšnjo sprožitvijo novega izvršilnega postopka. Kar pa ne pomeni, da je upnik dokončno izčrpal svojo pravico do izvršbe. Izvršbo na isti predmet lahko upnik ponovno zahteva (v obstoječem ali novem postopku), ko nastopijo spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnine.
Zatrjevanje spremenjenih okoliščin sicer v prvi vrsti bremeni upnika, ki zahteva ponovno izvršbo na isto nepremičnino. Sodišče pa na procesno predpostavko pravnomočnosti pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri presoji obstoja navedene procesne ovire sodišče lahko sámo upošteva tudi okoliščine, ki so javno znane.
Javne podatke o razmerah na trgu nepremičnin redno objavlja Geodetska uprava RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00008706
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3. ZDavP-2 člen 15. ZPP člen 95. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - podpis pooblaščenca - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - pooblastilo
Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom.
OZ člen 113, 131/1, 179.. ZDLov-1 člen 10, 51, 52, 52/1, 54, 54/1, 54/4, 54/5, 54/7.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države RS - škoda, povzročena po divjadi - trk motornega vozila z divjadjo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - odgovornost za škodo po divjadi - nalet divjadi v motorno vozilo na cesti
Glede na določbo 54. člena ZDLov-1 je za Republiko Slovenijo odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah, predpisana objektivna odgovornost.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 10, 19, 19/1, 19/4, 19/4-a. ZIZ člen 9, 9/3.
vročitev sodnih pisanj v tujino - tuje pravo - pravilnost vročitve - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primeru, ko je treba z namenom vročitve v drugo državo članico poslati pisanje, na podlagi katerega se začne postopek, sodišče sodbe (v danem primeru zavrženja ugovora zoper sklep o izvršbi) ne sme izreči, dokler se ne ugotovi, ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države države predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih, osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009490
KZ-1 člen 74, 74/1, 77. ZKP člen 502, 502a, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - odvzem premoženjske koristi
Preizkus zadeve ob reševanju pritožbe zagovornika obdolžene pravne osebe L.L. in po uradni dolžnosti je pokazal, da pogoji za podaljšanje začasnega zavarovanja niso več podani. S tem ko je pritožbeno sodišče na javni seji dne 31. 1. 2018 potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje, je odpadel obstoj utemeljenega suma, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje, kar pa je bil temeljni pogoj za sklep o odreditvi in podaljšanju začasnega zavarovanja.
Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče odpravilo začasno zavarovanje po uradni dolžnosti, saj sme sodišče odvzem premoženjske koristi izreči le v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, kar pa v obravnavanem ni primer.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00008075
ZPrCP člen 109. OZ člen 82, 82/1, 120, 120/1, 921. ZOZP člen 1a.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - prostovoljno pogodbeno zavarovanje - plačilo zavarovalnine - prometna nesreča - pojem prometne nesreče - popravilo vozila - škodni dogodek na parkirišču - splošni pogoji - materialno pogodbeno pravo - obseg zavarovalnega kritja - razlaga jasnih določil splošnih pogojev - standard premikajočega se vozila
Ker se je tožnik poškodoval pri popravilu vozila in ne v prometni nesreči, do povračila škode na podlagi zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ ni upravičen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00007870
ZM člen 107. ZBPP člen 9.
menica - menična izjava - bianko menica - obvezne sestavine menice - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnika. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki mu ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožniku plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu ZM in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Iz ocene poskusnega dela tožnika, izhaja, da je tožena stranka tožnikovo poskusno delo pravilno ocenila kot neuspešno opravljeno. Pritožbeno sodišče soglaša z mnenjem sodišča prve stopnje, da so bila pričakovanja tožene stranke v zvezi z delom na tako pomembnem delovnem mestu, kot je vodja prodaje in marketinga, utemeljeno visoka. Tako iz ocene komisije, kakor tudi iz izpovedi zaslišanih prič, izhajajo konkretne napake in pomanjkljivosti v zvezi z delom tožnika v času trajanja poskusnega dela. Te so se pokazale tudi v dveh preizkusih pred iztekom poskusne dobe, ki sta bila izvedena zato, da bi se dodatno preverilo, ali se je tožnik ustrezno usposobil za delo. Navedeno kaže na to, da je komisija za spremljanje poskusnega dela delo tožnika ustrezno in korektno spremljala in pravilno ocenila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog - neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 71, 71/1. OZ člen 356, 1019, 1019/3, 1022, 1025, 1026.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok in plačnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - ugovor zastaranja - nesubstanciran ugovor zastaranja - desetletni zastaralni rok - odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dolžnik se je za obveznost glavnega dolžnika zavezal kot solidarni porok in plačnik. To pomeni, da ga lahko upnik terja za celo obveznost vse dotlej, dokler je bodisi glavni dolžnik bodisi on popolnoma ne poravnata oziroma dokler se v celoti ne poplača iz zastavljene nepremičnine.
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku. V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika odškodninski zahtevek.
Vprašanje zastaralnega roka za terjatve, ki so ugotovljene z izvršljivim notarskim zapisom, sicer ni posebej urejeno z nobenim pravnim predpisom, vendar je sodna praksa to prikrito pravno praznino zapolnila z zakonsko analogijo z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Sodišče lahko ugovor zastaranja tako upošteva le, če se dolžnik nanj obrazloženo sklicuje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91, 91/3.. OZ člen 60, 60/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoj izobrazbe
Tožnik že 1. 2. 2016 ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja za opravljanje dela, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tega pogoja pa ni izpolnil niti do izteka roka, kot se je zavezal z aneksom z dne 1. 2. 2016. Zato mu je toženka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ODZ paragraf 1460, 1470. ZTLR člen 54. ZPP člen 8, 337. SPZ člen 212, 266.
ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo - ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - služnost poti - priposestvovanje - priposestvovanje služnosti - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - varstvo služnosti - nedovoljene pritožbene novote
Tožnik je služnost izvrševal pravično, dobroverno (pošteno) in pristno (paragraf 1460 ODZ), ni zlorabljal zaupanja lastnika, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo, pri čemer ne pravni prednik toženca ne toženec, izvrševanju služnosti nista nasprotovala (54. člen ZTLR). Kaj drugega tožencu, pri čemer je bilo dokazno breme na njem, ni uspelo izkazati. Sodišče prve stopnje je zaslišalo številne priče in prav nobena ni vedela povedati ničesar o nasprotovanju toženca izvrševanju služnosti s strani tožnika. Pritožbeno analiziranje izpovedb prič dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Prav tako dejstvo, da je bilo izkazano, da je toženec dvema pričama prepovedal uporabo poti, ne more pomeniti, da je uporabo prepovedal tudi tožniku.
sklepčnost tožbe - zahtevek za izročitev stvari - pogodba o dosmrtnem preživljanju - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vsebina pogodbe - pogodbena volja
Ker iz tožbenih trditev, da je bil lastnik živali zapustnik, tožnik pa je njegov zakoniti dedič, da je sicer kmetijo izročil tožencu, vendar pa predmet pogodbe niso bile tudi živali, in da je toženec del živali po zapustnikovi smrti prodal, izhaja utemeljenost zahtevka za izročitev živali oziroma za plačilo koristi, ki jo je toženec pridobil z njihovo prodajo, je odločitev o zavrnitvi zahtevka zaradi nesklepčnosti materialnopravno zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008985
OZ člen 533, 533/1, 534, 557, 557/1, 558.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - pogodbeni namen - darilni namen - pogodbena volja - dokazno breme tožnika - kavza pogodbe - causa acguirendi - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - očitno nesorazmerje dajatev - skupni namen pogodbenikov - pomanjkljiva dokazna ocena - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Tipična kavza, ki ustreza pogodbi o dosmrtnem preživljanju, je causa acquirendi. Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oziroma osebnostnost razmerja ter aleatornost. Neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi je tako kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama, česar v denarju ni mogoče izraziti, in že to je razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Kršitev načela enake vrednosti dajatev pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju pride tako v upoštev v res izjemnih primerih: ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostnima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen.
Sodišče prve stopnje je namen pravdnih strank ugotavljalo na podlagi ne(sorazmerja), kar pa je pri pogodbah aleatorne narave, kakršna je tudi predmetna, praviloma izključeno oziroma se nesorazmerje upošteva le izjemoma in kot eden izmed elementov, ki omogočajo ugotavljanje namena pogodbenih strank. Sodišče se pri tem sklicuje na (novejšo) sodno prakso višjih sodišč, vendar neutemeljeno. V skladu z ustaljeno sodno prakso je pogodba v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja.
začetek osebnega stečaja - terjatev - standard verjetnosti terjatve - pavšalno prerekanje
Za začetek stečajnega postopka mora biti terjatev zoper dolžnika ugotovljena do standarda prepričanja. Ta standard mora biti izpolnjen glede vseh relevantnih dejstev, upoštevaje pri tem trditveno in dokazno breme, ki ga opredeljuje materialnopravni predpis. Dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje trditvam o trajnejši nelikvidnosti ni nasprotoval, pač pa je nasprotoval upnikovim trditvam o dejstvih, s katerimi je upnik utemeljeval obstoj terjatve do dolžnika.
Pavšalno nasprotovanje v smislu nevednosti ali izražanje pavšalnega dvoma v verodostojnost podpisov nikakor ne more zadoščati, da bi sodišče dvomilo v verodostojnost notarsko overjenih listin. Pavšalnih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev se ne upošteva, kar je ustaljeno stališče tako sodne prakse kot pravne teorije.
ZSPDPO člen 3, 3-3, 3-4, 4, 4/2, 16, 16/2. KZ člen 261, 261/3, 261/4.
opis kaznivega dejanja - blanketna norma - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - dopolnilna norma
Drugi odstavek 4. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) določa metodo, ki omogoča najugodnejše rezultate za lokalno skupnost.
Ker je v 3. točki 3. člena ZSPDPO opredeljeno tudi pridobivanje stvarnega premoženja države oz. lokalne skupnost, ki pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, je brez kakršnegakoli dvoma, da mora lokalna skupnost, pred sklenitvijo pogodbe pridobiti ustrezno cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Jezikovna razlaga in usmeritev v zvezi s tem samo na drugi odstavek 16. člena in 4. točko 3. člena ZSPDPO je pravno pomotno, zaradi česar tudi po oceni pritožbenega sodišča dejstveni opis vsebuje vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena KZ.