napotitveni sklep - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti - identiteta spora - skupno premoženje bivših zakoncev - že pravnomočno razsojena stvar
Razlaga prvostopenjske sodbe izdane v prvi pravdi (upoštevaje tako izrek, kot tudi dejansko stanje in razloge) daje podlago za ugotovitev, da sta spora identična ter je bilo v prvem postopku že pravnomočno odločeno o tem, kar je predmet nove tožbe v tekoči pravdi.
Kaznivo dejanje samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1 stori, kdor si samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu pripada. V opisu dejanja mora biti torej določno navedeno: 1. pravica, ki jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada ter 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice.
Kaznivo dejanje samovoljnosti je podano le v primeru, če storilec ve, da mu pravica gre ali misli, da mu ta pravica gre. Če pa ve, da mu pravica ne pripada, potem ne gre za kaznivo dejanje samovoljnosti. Lahko pa gre v tem primeru za kakšno drugo kaznivo dejanje (če so izpolnjeni zakonski znaki tega drugega kaznivega dejanja).
Že iz razlogov običajne oziroma skrbnosti povprečnega človeka je zavarovanec tožene stranke (etažni lastniki) kot lastnik zgradbe dolžan zaradi varnosti hoje po stopnišču poskrbeti za zamenjavo pregorele žarnice luči, ki osvetljuje stopnišče in poskrbeti, da se počistijo mastni madeži na stopnišču, v kolikor tega prvenstveno ne stori neposredni povzročitelj razlitja tekočine po stopnišču. Opustitev takega dolžnega ravnanja lahko privede do krivdne odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke, razen če oškodovalec (zavarovanec) oziroma zavarovalnica kot tožena stranka zatrjuje in dokaže, da je zavarovanec ravnal z dolžno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00008562
KZ-1 člen 57, 57/3, 62, 62/2. ZKP člen 506, 506/4.
rok za preklic pogojne obsodbe
Prvostopno sodišče je še v zakonsko določenem roku, in sicer dne 14. 9. 2017, preklicalo pogojno obsodbo, vendar je rok iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel, še preden je bila sodba sodišča prve stopnje vročena obsojencu. Ker je zakonski rok za preklic pogojne obsodbe potekel in ni podaljšljiv, temveč je prekluziven, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP ob reševanju pritožbe obsojenca po uradni dolžnosti odločilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-3, 147, 147/1, 147/4.
poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - vrstni red terjatev - nepopolna vloga - zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - materialno procesno vodstvo
Morebitna napaka pri razvrščanju upnikov v seznamu terjatev po namenu stvari praviloma ne more biti tako pomembna, da bi se nad dolžnikom iz tega razloga začel stečajni postopek na podlagi četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP. Če je, potem mora sodišče prve stopnje dolžnika o tem in o posledicah takega seznama s sklepom materialno procesnega vodstva iz prvega odstavka 147. člena ZFPPIPP konkretno poučiti. V primeru, da dolžnik temu ne sledi, pa mora sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj taka pomanjkljivost terja zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Smiselno enako velja glede označitve ovir za imenovanju članov upniškega odbora.
Določbo 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, da je treba oblikovati seznam navadnih terjatev, razvrščen po velikosti terjatev, pri upnikih, pri katerih je ovira za imenovanje v upniški odbor, pa opisati okoliščine ovire iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, je torej potrebno razlagati ustrezno njenemu namenu.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ker tožnik predloga za oprostitev plačila sodne takse tudi po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil, ga je sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
Sodišče v nepravdnem postopku, ko presoja utemeljenost predlaganega sodnega depozita, presoja, ali je predlagatelj za verjetno izkazal obstoj obveznosti in razloge, zaradi katerih želi položiti denar. V primeru neutemeljene položitve nosi sam posledice v materialnopravnem razmerju.
gospodarski spor majhne vrednosti - (ne)obrazloženost sodbe - pravočasnost pritožbe - napoved pritožbe
Namen določbe 496. člena ZPP je, da sodišče v gospodarskem sporu majhne vrednosti (kjer je delež vloženih pritožb relativno majhen) zgolj sporoči svojo odločitev in da mu ni treba izdati pisne sodbe s popolno obrazložitvijo, saj ima glede na praviloma majhen pomen tovrstnih sporov načelo hitrosti in učinkovitosti postopka prednost pred ostalimi načeli pravdnega postopka. V predmetni zadevi je bil ta namen dosežen že s prvo sodbo. Navsezadnje tudi četrti odstavek 496. člena ZPP govori o vložitvi pritožbe zoper sodbo, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP (kar je v predmetni zadevi že sodba z dne 28.8.2017, ki jo je tožeča stranka prejela 30.8.2017). Sodišče prve stopnje bi zato kot pravočasno moralo šteti že pritožbo z dne 7.9.2017.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - lahkomiselno ravnanje - upnikovo ravnanje
Upnik je dolžniku posodil veliko denarja, pri tem pa je vedel najmanj, da dolžnik ni zaposlen in nima omembe vrednih prihodkov, iz katerih bi lahko vrnil posojilo. Dolžnikovo ravnanje je bilo sicer lahkomiselno in neodgovorno, vendar pa je bilo tako tudi ravnanje upnika. Niti povprečno skrben gospodar, kaj šele oseba, ki se ukvarja s posojanjem denarja, že ob sklenitvi pogodbe ne bi menil, da bo posojilo lahko vrnjeno. Upnik zato ni oseba, ki bi bila upravičena do varstva z ugovorom proti odpustu obveznosti. Tudi od upnikov se namreč pričakuje, da bodo ravnali odgovorno in nikakor ne lahkomiselno.
V kaznovalnem pravu (področje kaznivih dejanj in prekrškov) je ključno spoštovanje načela zakonitosti in s tem določenosti tudi v prekrškovnem materialnem pravu, katerega namen je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnega sankcioniranja v primerih, ki ne bi bili vnaprej točno opredeljeni, kajti v primeru, če se storilcu očita storitev prekrška, ki ne izpolnjuje katerega od zakonskih znakov prekrška, ki je opredeljen v materialnem predpisu, je na ta način prekršeno načelo zakonitosti iz prvega odstavka člena 28 Ustave RS, to načelo pa se tudi na področju prekrškovnega prava izraža z večkrat v sodni praksi obrazloženo zahtevo po konkretizaciji zakonskih znakov v opisu protipredpisnega ravnanja odločbe prekrškovnega organa oziroma sodišča, ki odloča v prekrškovni zadevi.
Odločba prekrškovnega organa mora poleg abstraktne pravne norme, vsebovati tudi opis dejanja, s katerim je prekršek storjen, torej kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine, ki se nanašajo na storitev prekrška, kajti le tako v izreku natančno navedena dejstva in okoliščine, ki so znaki prekrška in tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne prekrškovne norme omogoča posameznemu storilcu, ki se v prekrškovnem postopku znajde, tudi učinkovito obrambo in le takšen opis prekrška predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja, ki ga zameji prekrškovni organ v odločbi oziroma v navedbah v obdolžilnem predlogu, takšno ravnanje omogoča v nadaljevanju postopka sodišču pravno vrednotenje oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju prekrška.
OZ člen 3, 4, 5, 101, 289. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
zapadlost terjatve - rok plačila - plačilo pod odložnim pogojem - neizpolnitev pogoja - plačilo v primernem roku - priznana dejstva - nedovoljene pritožbene novote - načelo sočasne izpolnitve
Pogodbena določba, ki rok plačila veže na odložni pogoj, sama zase ni nujno neveljavna. Takšna postane, ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči. Takrat je treba šteti, kot da rok izpolnitve ni določen.
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/9, 34a, 34a/7. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195.
sodna taksa za pritožbo - navadno materialno sosporništvo - solidarna obveznost
Zakon o sodnih taksah izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, kar sta dolžnika, ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je vsak od dolžnikov zoper sklep o izročitvi vložil svojo pritožbo, utemeljeno vsakemu od njiju odmerilo sodno takso za pritožbo.
ugovor proti odpustu obveznosti - obrazloženost ugovora - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dodatna odmera davka - ravnanje stečajnega dolžnika - dejansko vprašanje - zatrjevanje dejstev
Ovira za odpust obveznosti ni podana že, če je davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Ovira za odpust obveznosti je podana zgolj v primeru, da ima dolžnikovo ravnanje značilnost nevestnega ali nepoštenega ravnanja, saj gre (zgolj) v takem primeru za zlorabo pravice do odpusta.
Vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti, je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni najprej zatrjevati upravitelj ali upnik, šele nato pa tudi dokazati.
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je šlo za dvostransko pogodbo, ki je bila tudi nesporno izvedena in opravljena, povsem pravilno zaključilo, da ni podan prvi element objektivne izpodbojnosti, to je, ni bila zmanjšana čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika, saj o tem ni mogoče govoriti, če sta bili obe karakteristični izpolnitvi pogodbe izpolnjeni. Hkrati pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da že iz trditev tožeče stranke izhaja, da je obveznosti do tožene stranke redno in v roku izpolnjevala. Ker je torej prišlo do sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti, kar pritožba v ničemer ne napada, ni moglo priti do neenakopravnega obravnavanja upnikov.
Tožena stranka v pritožbi ponovno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo sodno takso. S temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, saj so prepozne. Takšen ugovor je tožena stranka postavila že v fazi presoje utemeljenosti plačilnega naloga za plačilo sodne takse. Sodišče je o njem že (pravnomočno) odločilo ter ga zavrnilo kot neutemeljenega.
gospodarski spor majhne vrednosti - protispisnost - neopravičen izostanek z naroka - domneva umika dokaznega predloga - opozorilo na posledice izostanka z naroka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V kolikor pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše čeprav ga stranka ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču. Tožena stranka na takšno posledico sicer v vabilu na narok za glavno obravnavo ni bila opozorjena in je sodišče s tem kršilo 456. člen ZPP, kar pa ne predstavlja procesne kršitve, ki bi se lahko izpodbijala v tovrstnih sporih.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pravnega sredstva ne glede na to, ali je pravno sredstvo utemeljeno ali ne. Navedbe o materialnopravni napačnosti sodbe, zgrešeni aktivni in pasivni legitimaciji ter pristojnosti sodišča, zato na odločitev glede takse, ki jo je toženec dolžan plačati za pritožbo zoper sodbo, ne morejo vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00006863
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/2, 195/3. ZPotK-1 člen 2, 2-5.
smrt upravičenca - limitna pogodba - negativno stanje na bančnem računu - izvajalec plačilnega prometa - vračilo preveč izplačane pokojnine - nakazilo denarnih sredstev
Napačna je razlaga sodišča prve stopnje (in tožene stranke), da sorazmerno zmanjšanje negativnega stanja pomeni, da teh sredstev na računu ni več. Komitentka lahko do teh sredstev oziroma do sredstev v višini odobrenega limita prosto dostopa, vse do izteka limita. Sorazmerno kritje negativnega stanja predstavlja zgolj tehnično izvedbo prilivov na osebni račun komitentke.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - ovrednotenje izvedenskega dela - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih je izvedenec pri svojem delu uporabil, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja.