KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00007252
ZKP člen 105, 105/2, 374, 374/4.
premoženjskopravni zahtevek - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde
Glede na obtoženčevo priznanje krivde je brezpredmetno pritožbeno sklicevanje, češ da oškodovanec ni izkazal lastništva vseh predmetov. Kot že rečeno, so vsi odtujeni predmeti in njihove vrednosti izkazani iz opisa kaznivih dejanj, ki predstavlja del ugotovljenega dejanskega stanja po obtoženčevem priznanju krivde.
Zato je pravno zmotno pritožničino naziranje, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določilom drugega odstavka 105. člena ZKP oškodovance s premoženjskopravnimi zahtevki v celoti napotiti na pravdo, ker po višini niso bili izkazani.
Pravni temelj obveznosti med tožnico in zavarovancem toženke je pogodba. Za pogodbe, kot je predmetna, ki se sklepajo pogosto in množično ter v ustni obliki, velja, da njihovo vsebino dopolnjujejo bodisi tipska pravila sorodnih nominatnih pogodb, splošna pravila pogodbenega prava ali drugi avtonomni viri. Razbremenilni razlogi iz 240. člena OZ so zelo strogi. S prodajo pijače v steklenicah na prireditvenem prostoru, njihovem razbijanju, vsled česar so bili na tleh prireditvenega prostora ostanki stekla je zavarovanec toženke kršil 10. člen ZJZ. Ker je bil zato nastanek škodnega dogodka predvidljiv, zelo verjeten, predvsem pa odvrnljiv, se zavarovanec toženke ni razbremenil svoje odgovornosti, zato je podana odškodninska obveznost.
razmerja med etažnimi lastniki - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - vplačilo v rezervni sklad - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - uporabniki stanovanja - notranje razmerje - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - etažni lastniki večstanovanjske stavbe
Notranje razmerje med etažnim lastnikom in osebo, ki v stanovanju prebiva, na obveznost etažnega lastnika glede plačila stroškov v rezervni sklad ne vpliva.
Vprašanje lastništva stanovanja sodi v sklop ugotavljanja dejanskega stanja, zato ugotovitve sodišča v sporu majhne vrednosti, da je toženec njegov lastnik, slednji v pritožbi ne more več izpodbiti.
nepremoženjska škoda - subjektivna in objektivna odškodninska odgovornost - opustitev kot protipravno ravnanje - elementi odškodninske odgovornosti - standard povprečno skrbnega človeka
Opustitev brisanja sporne marmornate stopnice oziroma namestitve protizdrsne podloge nanjo, samo po sebi avtomatično še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustnega ravnanja kot predpostavke odškodninske terjatve. Sodišče prve stopnje je tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno presodilo, da je bilo tožnici lahko znano, da je stopnica, ki je v neposredni bližini bazena, mokra in bi to tožnica kot povprečno pazljiva oseba zmogla tudi opaziti ter morala pri hoji upoštevati.
V kaznovalnem pravu (področje kaznivih dejanj in prekrškov) je ključno spoštovanje načela zakonitosti in s tem določenosti tudi v prekrškovnem materialnem pravu, katerega namen je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnega sankcioniranja v primerih, ki ne bi bili vnaprej točno opredeljeni, kajti v primeru, če se storilcu očita storitev prekrška, ki ne izpolnjuje katerega od zakonskih znakov prekrška, ki je opredeljen v materialnem predpisu, je na ta način prekršeno načelo zakonitosti iz prvega odstavka člena 28 Ustave RS, to načelo pa se tudi na področju prekrškovnega prava izraža z večkrat v sodni praksi obrazloženo zahtevo po konkretizaciji zakonskih znakov v opisu protipredpisnega ravnanja odločbe prekrškovnega organa oziroma sodišča, ki odloča v prekrškovni zadevi.
Odločba prekrškovnega organa mora poleg abstraktne pravne norme, vsebovati tudi opis dejanja, s katerim je prekršek storjen, torej kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine, ki se nanašajo na storitev prekrška, kajti le tako v izreku natančno navedena dejstva in okoliščine, ki so znaki prekrška in tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne prekrškovne norme omogoča posameznemu storilcu, ki se v prekrškovnem postopku znajde, tudi učinkovito obrambo in le takšen opis prekrška predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja, ki ga zameji prekrškovni organ v odločbi oziroma v navedbah v obdolžilnem predlogu, takšno ravnanje omogoča v nadaljevanju postopka sodišču pravno vrednotenje oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju prekrška.
gospodarski spor majhne vrednosti - (ne)obrazloženost sodbe - pravočasnost pritožbe - napoved pritožbe
Namen določbe 496. člena ZPP je, da sodišče v gospodarskem sporu majhne vrednosti (kjer je delež vloženih pritožb relativno majhen) zgolj sporoči svojo odločitev in da mu ni treba izdati pisne sodbe s popolno obrazložitvijo, saj ima glede na praviloma majhen pomen tovrstnih sporov načelo hitrosti in učinkovitosti postopka prednost pred ostalimi načeli pravdnega postopka. V predmetni zadevi je bil ta namen dosežen že s prvo sodbo. Navsezadnje tudi četrti odstavek 496. člena ZPP govori o vložitvi pritožbe zoper sodbo, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP (kar je v predmetni zadevi že sodba z dne 28.8.2017, ki jo je tožeča stranka prejela 30.8.2017). Sodišče prve stopnje bi zato kot pravočasno moralo šteti že pritožbo z dne 7.9.2017.
Sodišče v nepravdnem postopku, ko presoja utemeljenost predlaganega sodnega depozita, presoja, ali je predlagatelj za verjetno izkazal obstoj obveznosti in razloge, zaradi katerih želi položiti denar. V primeru neutemeljene položitve nosi sam posledice v materialnopravnem razmerju.
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo vsa dejstva, ki so odločilna za presojo, ali obsojenka s pogojno obsodbo naložene obveznosti ni izpolnila iz objektivnih, ali iz subjektivnih razlogov in sprejelo pravilen zaključek, da tega ni storila zato, ker tega ni bila pripravljena storiti. Za tak svoj zaključek je v obrazložitvi napadene sodbe navedlo tehtne in prepričljive razloge, ki jih pritožbena izvajanja obsojenke ne morejo z ničemer ovreči.
kaznivo dejanje nasilništva - znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Vsaka protipravna uporaba sile še ne pomeni nasilništva, zanj je značilno izvajanje nasilja zaradi nasilja oziroma izživljanje z nasiljem, ki se lahko izvaja oziroma kaže na različne načine.
Na podlagi pravilne dokazne ocene o obdolžencu očitanih inkriminiranih ravnanjih, je sodišče prve stopnje prišlo do neoporečnega zaključka, da predstavlja obdolženčevo izživljanje z verbalnim in fizičnim nasiljem nad oškodovanko, ki ga je dalj časa izvajal z grdim ravnanjem, pretepanjem in zmerjanjem oškodovanke ter spravljanjem le-te v podrejen položaj, ravnanje takšne narave in intenzivnosti, da je pri oškodovanki povzročilo prestrašenost. Zato pritožbeno sodišče glede na intenzivnost, trajanje in posledice obdolženčevega ravnanja zoper oškodovanko, kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja, in kot mu je bilo z gotovostjo dokazano v predmetnem kazenskem postopku, ne soglaša s pritožbeno izraženim mnenjem, da obdolženčeva izvršitvena ravnanja ne dosegajo standarda kaznivega dejanja nasilništva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00008347
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4, 173, 173/3. ZKP člen 129a, 371, 371/1, 371/1-11, 373.
način izvršitve kazni zapora - izvršitev odločb - odprti oddelek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - presoja vseh okoliščin - teža kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadenega sklepa navedlo določne, jasne in tehtne razloge, s katerimi je utemeljilo zavrnitev predloga obsojenca za prestajanje kazni zapora v odprtem oddelku, pri tem pa razlogi niso v medsebojnem nasprotju, temveč se zgolj dopolnjujejo in tvorijo razumno in prepričljivo obrazložitev napadene sodne odločbe. Pritožba ne pojasni, kateri razlogi bi naj bili sami s seboj v nasprotju, prav tako pa tudi ne, kateri razlogi bi naj bili nejasni. V navedenem zatrjevanju je povsem pavšalna in kot taka ne more biti uspešna.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodnih taks - ugovorni razlog - neupoštevni ugovorni razlogi
Sodišče je v izpodbijanem sklepu jasno in argumentirano zavrnilo ugovor udeleženke zoper plačilni nalog. Pravilno je obrazložilo, iz katerih razlogov je mogoče ugovarjati zoper plačilni nalog (prvi odstavek 34a. člena Zakona o sodnih taksah) in ugovor pritožnice zavrnilo, ker v ugovoru takšnih razlogov ni navajala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007221
ZFPPIPP člen 102, 108, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 273, 274, 274/3. OZ člen 10, 131, 148. URS člen 2, 23, 26. ZZK-1 člen 245. ZGD-1 člen 636, 636/1.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države
Določba, po kateri upravitelj odškodninsko odgovarja upnikom, ne pomeni, da odgovarja samo njim. Če povzroči škodo tretjim osebam, jim namreč odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
Zavarovalnica ne more odškodninsko odgovarjati, če ni podana temeljna predpostavka, to pa je, da gre za odškodninsko odgovornost stečajnega upravitelja.
Predpostavka protipravnosti vložitve tožbe je, da gre za očitno neutemeljeno tožbo oziroma kadar gre za zlorabo postopka za drugačen namen, kadar torej stranka ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
Tožeča stranka v tem postopku postavlja tezo, da a priori neupoštevanje v naprej pripravljenih strokovnih mnenj pomeni očitno neutemeljenost vložitve tožbe in posledično odškodninsko odgovornost toženca. Pravno naziranje je v direktnem nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.
Grožnja z odškodninsko odgovornostjo za vložitev tožbe zaradi predhodnih nasprotnih stališč druge stranke je nedopustna omejitev te pravice in pomeni poseg tudi v načelo pravne države.
preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - idealni stek - načelo inkluzije
Sklenitev pogodb, s katerima sta se M. in F. zavezali Z. pod dogovorjenimi pogoji izplačati nepovratna sredstva, je za Z. predstavljala potencialno upravičenje do nakazila subvencije pod odložnim pogojem oziroma pravno zavarovano pričakovanje do pridobitve subvencije, ne pa pridobitev subvencije v obliki premoženjske koristi, ki je za Z. nedvomno nastala šele z nakazilom denarnih sredstev na njen račun.
Uporaba ponarejenega računa je služila le kot (dodatno) sredstvo za dosego cilja preslepitve pristojnih na M. in F., primerjava konkretnih okoliščin storjenih kaznivih dejanj v steku pa po oceni pritožbenega sodišča kaže, da bi bilo dvojno kaznovanje v konkretni zadevi nesmiselno, saj je kriminalna količina kaznivega dejanja po 235. členu KZ-1 postranska okoliščina kaznivega dejanja po prvem odstavku 230. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00006863
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/2, 195/3. ZPotK-1 člen 2, 2-5.
smrt upravičenca - limitna pogodba - negativno stanje na bančnem računu - izvajalec plačilnega prometa - vračilo preveč izplačane pokojnine - nakazilo denarnih sredstev
Napačna je razlaga sodišča prve stopnje (in tožene stranke), da sorazmerno zmanjšanje negativnega stanja pomeni, da teh sredstev na računu ni več. Komitentka lahko do teh sredstev oziroma do sredstev v višini odobrenega limita prosto dostopa, vse do izteka limita. Sorazmerno kritje negativnega stanja predstavlja zgolj tehnično izvedbo prilivov na osebni račun komitentke.
gospodarski spor majhne vrednosti - protispisnost - neopravičen izostanek z naroka - domneva umika dokaznega predloga - opozorilo na posledice izostanka z naroka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V kolikor pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše čeprav ga stranka ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču. Tožena stranka na takšno posledico sicer v vabilu na narok za glavno obravnavo ni bila opozorjena in je sodišče s tem kršilo 456. člen ZPP, kar pa ne predstavlja procesne kršitve, ki bi se lahko izpodbijala v tovrstnih sporih.
Tožena stranka v pritožbi ponovno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo sodno takso. S temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, saj so prepozne. Takšen ugovor je tožena stranka postavila že v fazi presoje utemeljenosti plačilnega naloga za plačilo sodne takse. Sodišče je o njem že (pravnomočno) odločilo ter ga zavrnilo kot neutemeljenega.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pravnega sredstva ne glede na to, ali je pravno sredstvo utemeljeno ali ne. Navedbe o materialnopravni napačnosti sodbe, zgrešeni aktivni in pasivni legitimaciji ter pristojnosti sodišča, zato na odločitev glede takse, ki jo je toženec dolžan plačati za pritožbo zoper sodbo, ne morejo vplivati.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - ovrednotenje izvedenskega dela - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih je izvedenec pri svojem delu uporabil, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja.