stroški pravdnega postopka - delni umik tožbe - končni uspeh stranke v pravdi - potrebnost stroškov - dopolnitev tožbe - nagrada odvetnika
Pritožnik utemeljeno navaja, da je pravda po delnem umiku tožbe (ki ga je tožeča stranka podala še pred odstopom zadeve pravdnemu sodišču), kateremu tožena stranka ni nasprotovala, tekla le še glede zneska 4.914,91 EUR z obrestmi, s katerim je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračunavanje uspeha glede na prvotno vtoževani znesek 8.360,00 EUR z obrestmi.
Sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP mora presojati, ali so bili stroški, ki jih je stranka priglasila, potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči po skrbni presoji vseh okoliščin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007737
ZFPPIPP člen 68, 69, 121, 121/1. OZ člen 432. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
preizkus terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pristop k dolgu - prevzem dolga - pogodbena kazen - očitek protispisnosti
Pogodbena kazen je lahko posledica kršitve kreditne pogodbe, nikakor pa ni "odplačevanje obveznosti po pogodbah".
Bodoča kazen za morebitno kršitev pogodbe ni mogla biti del pristopa k dolgu, ki takrat sploh še ni obstajal, prav tako pa ta terjatev tudi glede na pogodbena določila ni bila del prevzema dolga.
začetek osebnega stečaja - terjatev - standard verjetnosti terjatve - pavšalno prerekanje
Za začetek stečajnega postopka mora biti terjatev zoper dolžnika ugotovljena do standarda prepričanja. Ta standard mora biti izpolnjen glede vseh relevantnih dejstev, upoštevaje pri tem trditveno in dokazno breme, ki ga opredeljuje materialnopravni predpis. Dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje trditvam o trajnejši nelikvidnosti ni nasprotoval, pač pa je nasprotoval upnikovim trditvam o dejstvih, s katerimi je upnik utemeljeval obstoj terjatve do dolžnika.
Pavšalno nasprotovanje v smislu nevednosti ali izražanje pavšalnega dvoma v verodostojnost podpisov nikakor ne more zadoščati, da bi sodišče dvomilo v verodostojnost notarsko overjenih listin. Pavšalnih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev se ne upošteva, kar je ustaljeno stališče tako sodne prakse kot pravne teorije.
načelo vrstnega reda - načelo začetka učinkovanja vpisov
V zadevi je prišlo do kršitve načel vrstnega reda in začetka učinkovanja vpisov, ki predstavljata temeljni načeli zemljiškoknjižnega postopka. Kot splošni načeli sta opredeljeni v 5. členu ZZK-1, ki določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz. listino, na podlagi katere je odločalo o vpisu po uradni dolžnosti in v 10. členu ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in oporavlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je prejelo predlog oziroma drugo listino. Sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati dejstva, ki je nastopilo kasneje (zemljiškoknjižni postopek je bil pričet 15.12.2014, odločba Upravnega sodišča RS je bila izdana leto dni kasneje - 8.12.2015). Z odločitvijo, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, ne bi bilo zagotovljeno pravno varstvo, katerega cilj zasleduje vpis začasne odredbe.
Kaznivo dejanje zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1 stori, kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, ki mu je zaupana. Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da mu je bila tuja premična stvar in sicer Vitel 8,5 DH na podlagi ustnega dogovora z direktorjem oškodovane družbe V. d. o. o., zaupana za potrebe družbe S. d. o. o., ko si je vitel 10. 8. 2015 izposodil v razstavnem salonu oškodovane družbe in se hkrati zavezal, da ga bo v roku 14 dni oškodovani družbi vrnil. Zakonski znaki kaznivega dejanja zatajitve so: zaupanost stvari in njena protipravna prilastitev. Tuja stvar bo storilcu zaupana tedaj, ko jo sicer ima v posesti na podlagi nekega pravnega posla (tudi ustnega dogovora), ki pa ne povzroči lastništva nad predmeti.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za zastopanje - nagrada za sestavo vloge
Toženec, ki je odgovor na tožbo sestavil sam, ni upravičen do nagrade za odgovor na tožbo. Pravico do nagrade ima odvetnik in druge osebe, ki jim zakon to pravico priznava.
kaznivo dejanje velike tatvine - odmera kazenske sankcije - olajševalne in oteževalne okoliščine
Ko se pritožba zavzema za določitev nižje kazni zapora od določene v prvostopni sodbi, prezre težo storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v okoliščini, da je obdolženi dejanje storil v sostorilstvu skupaj s posebej obravnavanim starejšim mladoletnikom in po predhodnem dogovoru, kot je to razvidno iz opisa kaznivega dejanja. Navedeno daje storjenemu kaznivemu dejanju večjo težo, kot mu ga pripisuje pritožba in ne dopušča izreka blažje kazenske sankcije od tiste, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje. Zato pritožba zagovornika ne more biti uspešna.
ZSPDPO člen 3, 3-3, 3-4, 4, 4/2, 16, 16/2. KZ člen 261, 261/3, 261/4.
opis kaznivega dejanja - blanketna norma - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - dopolnilna norma
Drugi odstavek 4. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) določa metodo, ki omogoča najugodnejše rezultate za lokalno skupnost.
Ker je v 3. točki 3. člena ZSPDPO opredeljeno tudi pridobivanje stvarnega premoženja države oz. lokalne skupnost, ki pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, je brez kakršnegakoli dvoma, da mora lokalna skupnost, pred sklenitvijo pogodbe pridobiti ustrezno cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Jezikovna razlaga in usmeritev v zvezi s tem samo na drugi odstavek 16. člena in 4. točko 3. člena ZSPDPO je pravno pomotno, zaradi česar tudi po oceni pritožbenega sodišča dejstveni opis vsebuje vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena KZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011153
ZKP člen 383, 383/1, 391.
odmera kazni - olajševalna okoliščina
Iz obrazložitve napadene sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni kot bistveno olajševalno okoliščino upoštevalo tudi dejstvo, da je obdolženi obravnavano kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ki je bilo posledica organske možganske okvare in nastalega možganskega psihosindroma, kot je to navedeno v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe in obrazloženo z mnenjem izvedenca psihiatra mag. M.V., dr. med., katerega vsebina je povzeta v razlogih sodbe.
ZST-1 dejstva stečajnega postopka ne šteje za okoliščino, ki bi sama po sebi opravičevala oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Enako velja za trditve, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb. To pa pomeni, da je treba tudi v teh primerih v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1 pri sprejemu odločitve upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 127, 127/2, 127/2-1, 331. ZPP člen 5, 340, 360, 360/1.
stečajni postopek - pritožba zoper sklep o prodaji - nepravočasna pritožba - zavrženje pritožbe - pravica tretjega - izločitvena pravica - pravica do poštenega sojenja
Pritožnik v ničemer ne izpodbija dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje, to je, da je bil sklep o prodaji objavljen 9. 1. 2017, zavržena pritožba pa je bila vložena po pošti 15. 9. 2017, kar je izven 15-dnevnega pritožbenega roka iz 1. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP.
Opis dejanja iz zasebne tožbe obdolženki očita opustitev izvedbe konkretnih ukrepov v smeri odvračanja nastanka premoženjske škode zasebnemu tožilcu ter s tem opustitev postopanja v skladu z 109. člena ZZZDR, pri tem pa ne konkretizira njenega dolžnega ravnanja oziroma ne pove, kateri pa so bili tisti konkretni ukrepi, ki bi jih obdolžena za zaščito premoženjskih interesov zasebnega tožilca morala podvzeti. Njeno dolžno ravnanje bi moralo biti konkretizirano v samem opisu dejanja in za sklepčnost obtožbe ne zadošča, da je morebiti na ukrepe, ki naj bi jih opustila, mogoče sklepati iz obrazložitve obtožbe.
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 resda določa, da sme zavod terjati odškodnino ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih. Vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožeča stranka od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za čas poklicne rehabilitacije in stroškov izobraževanja. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
ZNP člen 35, 35/2, 35/3, 126, 130. ZPP člen 168, 168/2, 319, 319/2.
odločitev o skupnih stroških - že pravnomočno razsojena stvar - kritje stroškov med nepravdnim postopkom
Plačilo sodne takse, katere zavezanec ob vložitvi predloga je bil predlagatelj, predstavlja del stroškov postopka (drugi odstavek 168. člena ZPP), vrnitev katerih je predlagatelj zahteval že v podanem predlogu. Gre torej za skupne stroške, ki sta jih skladno z določbo drugega odstavka 35. člena ZNP dolžni nositi obe stranki postopka
ZPP člen 151, 243, 249, 249/1. - člen 45, 46, 51, 52.
nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - dopolnilno izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - potrebni pravdni stroški
Izvedenec je upravičen do nagrade, ko v celoti opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča.
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnitev mnenja le, kadar mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. Navedeno pa ne pomeni, da izvedenec v primeru, ko je sodišče o istem obsegu naloge od njega zahtevalo pisno in ustno podajo mnenja, ni upravičen do nagrade tako za pisno mnenje kot tudi do nagrade za ustno podajanje mnenja.
ZPP člen 86, 95, 95/2, 98, 98/5, 394. ZPP-D člen 17. URS člen 22, 23.
pooblastilo za izredno pravno sredstvo - novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem
Novo pooblastilo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva. Hkrati je pooblastilo posebno, saj mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - bolezen odvetnika - zamuda roka za vložitev revizije
Okoliščine, ki so zahtevale večjo stopnjo skrbnosti, so obstajale tudi v tem primeru, ko se je tožena stranka odločila vložiti revizijo tik pred zdajci: pet dni pred potekom roka, in to v petek, šele v ponedeljek je bilo dano pooblastilo za sestavo revizije, pooblaščenec je ocenil, da bosta za sestavo zadoščala torek in sreda, pri čemer je imel pooblaščenec v torek dopoldan na sodišču obravnavi. Upoštevajoč slednje in dejstvo, da so se bolezenski znaki pri pooblaščencu nakazovali že cel torek, jasno pa je bilo, da je v sredo zadnji dan za vložitev revizije, se višje sodišče strinja, da ni podan upravičen vzrok za zamudo, ki mora pri odvetniku dosegati standard nepredvidljivosti in neodvrnljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008578
ZIZ člen 272. ZDR-1 člen 85, 85/2. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica delavca do zagovora - izostanek z zagovora - zdravstveno stanje delavca - trditveno in dokazno breme
Sodna praksa je zavzela stališče, da samo opravičilo izostanka na zagovor zaradi bolniškega staleža ne zadostuje, temveč je potrebno navesti vse pomembne okoliščine in predložiti ustrezne dokaze, s katerimi se dokazuje, da upnica ni zmožna zaradi zdravstvenih omejitev pristopiti na zagovor. Če tega ne stori, se ne more sklicevati na kršitev pravice do zagovora. Bolniški stalež namreč ni vedno opravičljiv razlog za to, da se upnica ne odzove na zagovor. Zgolj obvestilo o bolniškem staležu brez pojasnil o okoliščinah o zdravstvenem stanju upnice tako samo po sebi še ni razlog za preložitev zagovora.
Kot ustrezno medicinsko dokumentacijo ne gre šteti le zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti niti potrdilo z navedbo diagnoze, temveč tudi vsa druga potrdila, priporočila in izjave osebnega zdravnika o tem, da je ravno zdravstveno stanje upnice takšno, da onemogoča udeležbo upnice na zagovor. Ne zahteva se navedba diagnoze, temveč ugotovitve osebnega zdravnika, da je počutje in stanje upnice takšne narave, da se upnica ni sposobna udeležiti zagovora.
neizvedba naroka - neprerekana dejstva - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija - spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. Nobena stranka tudi ni zahtevala izvedbe naroka, zgolj dokazni predlog za zaslišanje (zakonitega zastopnika tožene stranke) namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP, saj ni nujno, da bi sodišče takemu dokaznemu predlogu ugodilo. Glede na to so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka, saj med strankama, glede na priznanje dejstev, dejansko stanje ni bilo sporno in tudi ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le s konkretno in dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Trditvenemu in dokaznemu bremenu tožena stranka z zgolj pavšalnim pritožbenim očitkom, da sodišče prve stopnje ni navedlo, kdaj je bil toženi stranki navedeni sklep vročen oziroma, da navedenega sklepa ni prejela, ni zadostila.