Strinjanje državne tožilke s predlogom, da obsojenec preostalo enotno kazen prestane na odprtem oddelku v R., ni odločilnega pomena, saj v nepravi obnovi postopka, kot je že bilo obrazloženo, zavoda za prestajanje kazni zapora v izreku sodbe sodišče ne more določiti, ker za to ni pristojno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010598
ZP-1 člen 25, 25/1, 26, 138, 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-8, 143/1-11. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8.
stroški postopka o prekršku - odločba o stroških postopka v sodbi - stroški odvoza in hrambe obdolženčevega zaseženega vozila - vožnja brez vozniškega dovoljenja - splošna pravila za odmero sankcije - stranska sankcija odvzema predmetov - sankcije za prekršek - odvzem motornega vozila - razlogi za odvzem
Stroške postopka o prekršku plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek. Stroški postopka pa so med drugim tudi izdatki nastali v zvezi z zasegom, začasnim odvzemom oziroma odvzemom predmetov ter stroški hrambe, prodaje oziroma uničenja zaseženih in začasno odvzetih oziroma odvzetih predmetov ter stroški zaradi hrambe, prodaje in uničenja odvzetih predmetov, nastali po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe.
Določbe 26. člena ZP-1 zajemajo splošna pravila za odmero sankcije, medtem ko mora sodišče pri odločitvi za stransko sankcijo odvzema predmeta upoštevati specialna določila 25. člena ZP-1.
Dosedanje obdolženčevo ravnanje v prometu (predkaznovanost za cestnoprometne prekrške in dejstvo, da je sočasno storil več hujših prekrškov) vodi v zaključek, da je obdolženec nevaren voznik, ki z osebnim vozilom (kot objektivno nevarnim sredstvom) v prometu huje ogroža sebe in še zlasti druge udeležence v cestnem prometu.
Od ugotovitve ali je bil zahtevek za znesek odpravnine v gospodarskem sporu pravočasno postavljen in sklepčen (kar sta med pravdnima strankama sporni dejstvi), je odvisna presoja o tem ali je bilo tožnikovo ravnanje strokovno pravilno ali ne in ali je med njegovim ravnanjem in toženčevo zatrjevano škodo podana vzročna zveza. Vse to bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti v novem sojenju ob upoštevanju trditvene in dokazne podlage pravdnih strank v tej pravdi o utemeljenosti v pobot ugovarjanega zneska iz naslova odškodnine za zatrjevano v gospodarskem sporu povzročeno materialno škodo in ob upoštevanju dejstva, da je bila v gospodarskem sporu sklenjena sodna poravnava iz naslova provizij.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - določitev stikov - stiki - pravica do stikov - otrokova korist - odvzem stikov - omejitev stikov - zavračanje stikov - odklanjanje stikov - izvajanje stikov - konfliktnost med starši - izvedensko mnenje
Konflikti, do katerih pride med pravdnima strankama ob poskusu izvajanja stikov, dokazujejo le, da je neprimeren in konflikten odnos med pravdnima strankama, ne pa, da toženec ne bi mogel v korist hčerke izvajati stikov. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank in ne v zavračanju otroka kateregakoli od staršev.
Koristi, ki jih ima od stikov otrok, so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročno korist), temveč tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Če otrok pred stiki joče, to še ne pomeni, da stike tudi zavrača. Če stiki ne morejo steči zaradi napetosti in konfliktov, ki jih ustvarjata bivša zakonca, otrok pa je ob konfliktih prisoten, je logično, da na konflikte odreagira, npr. z jokom. Še vedno pa velja, da mora drugi roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo, z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike. Oba roditelja pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otroka.
ZDR-1 člen 72, 73, 118.. ZGD-1 člen 268, 268/1, 268/2.
individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - odpoklic s funkcije - prenehanje delovnega razmerja - ničnost sklepa - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških
Pravne posledice ugotovitve ničnosti na korporativnopravnem razmerju, nimajo učinkov vzpostavitve stanja "ex ante", kar je treba upoštevati tudi pri delovnopravnem statusu odpoklicanega člana uprave oziroma predsednika uprave tožene stranke. Zato v obravnavani zadevi odpoved oziroma prenehanje delovnega razmerja, na podlagi sklepa nadzornega sveta o odpoklicu, ni bila nezakonita (tožena stranka tudi sicer, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, ni bila dolžna tožniku podati še (posebne) odpovedi, temveč zadošča že sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu s funkcije, oziroma seznanitev tožnika s tem sklepom).
Pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno s plačo oziroma razliko v plači, lahko sodišče v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi prizna do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma datuma, do katerega delavcu prizna delovno razmerje. Predmet nadomestila iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 pa so morebitna prikrajšanja po tem datumu. Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače, kot pravice, v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino).
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 16, 17, 19.. ZDoh-2 člen 20, 34, 80, 113, 113/3.
državna štipendija - materialni položaj - dohodek iz študentskega dela
Klljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
ZDR-1 člen 109, 109/1, h110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka, je zakonita, saj je tožnica s tem, ko tožene stranke naklepoma ni obvestila o spremembi prebivališča, huje kršila delovno obveznost obveščanja po 36. členu ZDR-1 obveznost prepovedi škodljivega ravnanja po 37. členu ZDR-1, kar je odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, hkrati pa njeno ravnanje izpolnjuje tudi zakonske znake goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. To dejanje stori kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko ni javila spremembe bivališča, toženo stranko spravila v zmoto in jo v zmoti tudi pustila, da ji je ta izplačevala povračila stroškov prevoza na in z dela v višini, do katere ni bila upravičena. Zaradi tega obstaja tudi odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
V zvezi z vprašanjem, ali sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiralo odločbo Ustavnega sodišča RS in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere, vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnine s pravnomočno odločbo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010618
ZP-1 člen 47, 145, 145/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2. KZ-1 člen 324.
postopek o prekršku - stroški postopka o prekršku - plačnik stroškov postopka - strokovni pregled krvi - stroški kazenskega postopka
Ker stroški strokovnega pregleda in zdravniškega pregleda z odvzemom krvi oziroma urina niso nastali v postopku o prekršku zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ali zaradi njega in tudi niso izdatki, ki so za potrebe postopka nastali pred njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi, jih obdolženec ni dolžan plačati.
odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - prijava terjatve v stečajnem postopku
V skladu z drugim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteke in terjatve zavarovane z njo, tudi če upnik terjatve ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP. V predmetnem postopku tako ni uporabljiva določba 60. člena ZFPPIPP, saj upnik oziroma tožena stranka v predmetnem postopku ni bila dolžna predložiti nobenih listin oz. dokazov o dejstvih na podlagi katerih utemeljuje zahtevek v stečajnem postopku. Ker k slednjemu ni bila zavezana, je tudi ne morejo bremeniti stroški postopka po četrtem odstavkom 60. člena ZFPPIPP. Tako je v predmetnem postopku potrebno uporabiti 158. člen ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka premalo konkretizirala očitke v izredni odpovedi, časovno ni opredelila kršitev in posledično ni mogoče preveriti tudi 30 dnevnega subjektivnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi. Delodajalec mora namreč jasno opredeliti kršitve, pri čemer v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve iz odpovedi.
Potek zakonsko določenega časa/roka, po katerem je mogoče prositi za izbris obsodbe iz kazenske evidence, je prvi od dveh formalnih pogojev iz 83. člena KZ-1, ki morata biti najprej izpolnjena, da bi bile šele nato preizkušene dejanske okoliščine, na katere se pritožnica v pritožbi sklicuje.
zavezanec za plačilo sodne takse - prevalitev taksne obveznosti - taksna oprostitev na podlagi zakona - prevalitev taksne obveznosti na RS
Plačila sodnih taks je država oproščena. Res je bilo v nekaterih odločbah zavzeto stališče, da se oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na plačilo lastnih obveznosti, ne pa na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1. Vendar je to smiselno le tedaj, če gre za druge osebe, ki so oproščene takse bodisi po zakonu bodisi po odločbi sodišča. Odločitev, da Republika Slovenija nakaže sodne takse v proračun Republiki Sloveniji, je brez smisla.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - alkoholiziranost na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je spornega dne prišel na delo oziroma, bil na delu pod vplivom alkohola, kršil 11. člen pogodbe o zaposlitvi, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009982
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - skaženost - odločitev o pravdnih stroških
Tožnika je spornega dne pri izdelovanju - kriviljenju U profila obdelovanec stisnil ob krivilno orodje, kar mu je poškodovalo palca na obeh rokah. Za opravljanje dela na krivilniku ni imel ustrezne izobrazbe. To delo pa je pri drugo toženi stranki opravljal le občasno. Za delo na krivilniku s strani drugo tožene stranke ni bil ustrezno usposobljen oziroma poučen. Takšnega obdelovanca, kot ga je krivil na dan škodnega dogodka, pred tem še nikoli ni krivil. Do nesreče je prišlo zato, ker je tožnik delo v posledici dejstva, da za varno delo na stroju ni bil usposobljen, opravljal na nepravilen način. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnik k nastali škodi ni soprispeval.
sodna taksa - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - sprememba okoliščin med postopkom
Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljeno mesečni dohodek upnice presega z zakonom določen cenzus za celotno oprostitev plačila sodnih taks (ki je 595,06 EUR), je slediti sodišču prve stopnje, da upnica že zaradi svojega finančnega stanja ne izpolnjuje več pogojev, da se jo oprosti plačila sodne takse.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00008355
ZOZP člen 15, 18. ZZVZZ člen 86, 86/2, 87. ZDR-1 člen 179. OZ člen 147.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe viličarja - pojem uporabe vozila - pojem delodajalca - napoteni delavec - delovna nezgoda (nesreča pri delu)
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil viličar v trenutku nezgode predvsem v funkciji delovnega stroja in ne prevoznega sredstva. Vožnja oziroma premik čelnega visokoregalnega viličarja med samimi policami je bil v obravnavanem primeru zgolj podrejena funkciji viličarja kot delovnega stroja, ki je z dvigovanjem in spuščanjem košare delavcu omogočal, da opravi delo pregledovanja in iskanja izdelkov v boks kartonih, ki so se nahajali na določeni višini na regalih v skladišču prve tožene stranke. Glede na zadnjo odločbo Sodišča EU C 514/16 z dne 28. 11. 2017 po oceni sodišča druge stopnje zato takšna uporaba viličarja ne spada pod pojem 'uporaba vozil' v smislu 15. člena ZOZP in škoda, ki je z njegovo uporabo nastala ni krita z obveznim zavarovanjem tega viličarja.
Koga šteti za (odškodninsko odgovornega) delodajalca v smislu zgoraj citiranih zakonskih določil, kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k delodajalcu uporabniku?
Sodišče druge stopnje meni, da je v primerih napotitve delavca s strani delodajalca za zaposlitve kot formalnega delodajalca k delodajalcu uporabniku kot de facto delodajalcu tudi v smislu 86. člena ZZVZZ za delodajalca potrebno šteti delodajalca uporabnika, pri katerem je delavec, dejansko vključen v delovni proces in mora izpolnjevati delovne obveznosti po navodilih in pod nadzorom uporabnika. Formalni delodajalec za škodo ne odgovarja poleg uporabnika (solidarno z njim) zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 178, 178/1, 178/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalidnost - telesna okvara - zaključeno zdravljenje
V konkretnem primeru je toženec očitno štel, da je medicinska dokumentacija popolna, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi se zahtevala dodatna medicinska dokumentacija in tudi obe invalidski komisiji sta zadevo obravnavali. Ostalo pa je v tem postopku in za ta postopek nerazčiščeno bistveno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti oziroma telesne okvare. Ker je to vprašanje ostalo nerazčiščeno že v predsodnem postopku, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijane odločbe toženca odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - pobotni ugovor - materialno pravni pobot - pogoji za materialnopravno pobotnje - nesporna terjatev upnika
Uveljavljanje pobota v izvršilnem postopku je v primerjavi s pravdnim postopkom omejeno. Namen izvršilnega postopka ni v tem, da bi izvršilno sodišče ugotavljajo obstoj sporne nasprotne terjatve kot enega izmed pogojev tudi pri materialnem pobotanju. Dolžnik mora v primeru, da so sporna dejstva, ki se nanašajo na sámo sporno terjatev, dokazati zatrjevano terjatev v pravdi. V izvršilnem postopku sme zato dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom.