Strinjanje državne tožilke s predlogom, da obsojenec preostalo enotno kazen prestane na odprtem oddelku v R., ni odločilnega pomena, saj v nepravi obnovi postopka, kot je že bilo obrazloženo, zavoda za prestajanje kazni zapora v izreku sodbe sodišče ne more določiti, ker za to ni pristojno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00008807
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji verjetnost terjatve (zahtevek za ugotovitev razveljavitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, in da ostane v veljavi prejšnje delovno razmerje), zato ni bilo potrebno ugotavljati nadaljnje predpostavke za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da je tožena stranka zadostila obveznostim iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 in tožnika primerno seznanila z razlogi za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter mu omogočila zagovor. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa izhaja, da je tožena stranka podrobno obrazložila odpovedni razlog in pravno podlago, na katero je uprla odpoved ter v odpovedi ustrezno navedla kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bo na vprašanja, kot so npr. ali je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja in ali je na strani tožnika bil podan upravičen razlog za neizpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, možno odgovoriti šele po izvedenem dokaznem postopku, ne pa že v fazi postopka odločanja o predlagani začasni odredbi.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1, 44a/2.. OZ člen 299.
zdravljenje v tujini - zakonske zamudne obresti - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 31.
letni dopust - policist - kolektivna pogodba
Točka f. 19.a člena KPP ne določa, da policistom, ki pretežni del polnega delovnega časa opravljajo delo, pripada en dan dopusta za delo "samo" oziroma "zgolj" pri umetni razsvetljavi, kot si to zmotno razlaga tožena stranka. Tožena stranka je tista, ki je brez upoštevanja objektivnega dejanskega stanja odločila, da tožniku skladno s KPP ne pripada dodaten dan dopusta.
Ocena tveganja določa le kriterije za tipično delovno mesto, nedvomno pa je policist upravičen do dodatnega dneva dopusta glede na dejansko delovno mesto.
sklep nadzornega sveta - ničnost - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - gospodarski spor - predhodno vprašanje - odpoklic s funkcije
Glede na to, da sta se stranki lahko na podlagi 73. člena ZDR-1 drugače dogovorili o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, prav takšen dogovor pa je vsebovan v prvem odstavku 9.1. točke individualne pogodbe o zaposlitvi tožnika, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bil s sprejemom spornega sklepa izpolnjen pogoj za zakonito odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi.
Rešitev gospodarskega spora ni odločilnega pomena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu (tako v zvezi s presojo ničnosti oziroma nezakonitosti sklepa nadzornega sveta kot tudi v zvezi s presojo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi), zato tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da predstavlja rešitev spora, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr. št. Pg 117/2017 (v zvezi z ugotavljanjem ničnosti sklepa nadzornega sveta tožene stranke o odpoklicu tožnika s funkcije predsednika uprave tožene stranke po 3. alineji drugega odstavka 268. člena ZGD-1), predhodno vprašanje za odločitev v tem individualnem delovnem sporu.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011129
ZOPOKD člen 30, 30/3. KZ-1 člen 91, 91/4, 196, 196/1, 196/2, 197, 197/1, 199, 199/1. ZKP člen 359, 364, 364/2, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 383, 383/1, 442. ZDR-1 člen 111.
zastopanje pravne osebe - zastopnik obdolžene pravne osebe - zastopanje več obdolžencev - kolizija interesov obrambe - zastaranje kazenskega pregona - hujše kaznivo dejanje - pretrganje zastaranja - kršitev temeljnih pravic delavcev - bruto plača delavca - neplačevanje prispevkov - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zaposlovanje na črno - šikaniranje na delovnem mestu
Prvostopenjsko sodišče s sprejetjem pisnih pooblastil obdolženih pravnih oseb C. d.o.o., D. d.o.o. in E. d.o.o. isti zastopnici, računovodkinji H. H., ni upoštevalo določbe tretjega odstavka 30. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki določa, da mora imeti vsaka obdolžena pravna oseba svojega zastopnika. Namen citirane določbe je v preprečitvi kolizije interesov, do katere bi lahko prišlo med več obdolženimi pravnimi osebami, saj zakon smatra, da isti zastopnik v kazenskem postopku zoper pravno osebo ne more učinkovito ščititi interesov več obdolženih pravnih oseb.
V postopku je ostala prezrta določba četrtega odstavka 91. člena KZ-1, po kateri se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, pri čemer po pretrganju začne zastaranje znova teči. Iz konkretnega opisa očitanih dejanj v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da so bila najhujša izmed očitanih kaznivih dejanj, torej kazniva dejanja po drugem odstavku 196.člena KZ-1, za katera je zagrožena kazen zapora do treh let, storjena v obdobju med letoma 2013 in junijem 2014, kar pomeni, da so vsakokrat pretrgala tek zastaralnih rokov za vsa prej storjena kazniva dejanja, ki so bila izvršena od leta 2008 dalje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je delavec upravičen do plačila bruto plače in da tudi prispevki predstavljajo del bruto plače, zato je utemeljeno štelo, da tudi neplačilo prispevkov tri mesece zapored predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-3.. ZS člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj očitek, da je tožnik predložil toženi stranki lažne podatke o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ni zadosti konkretiziran, da bi bila odpoved zadosti določna.
Tožena stranka je šele v sodnem postopku vsebinsko opredelila odpovedni razlog, kar je prepozno. Ta pomanjkljivost vpliva na zakonitost izredne odpovedi, ne glede na to, ali delavec lahko glede na okoliščine, v katerih je prišlo do odpovedi, morebiti sklepa, kaj je imel delodajalec v mislih kot razlog za izredno odpoved. Te pomanjkljivosti ni mogoče sanirati niti z opredelitvijo in dokazovanjem naknadno konkretno opredeljenega odpovednega razloga v sodnem postopku, torej v predmetni zadevi z naknadnimi navedbami, za katere lažne podatke o izpolnjevanju katerih pogojev za opravljanje dela je šlo.
Skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 je pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec dolžan delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor. Tega tožena stranka ni storila. Ob izostanku pisne seznanitve tožnika z očitanimi kršitvami tudi v primeru, da bi prišlo do razgovora med tožnikom in direktorico tožene stranke, ne bi bilo mogoče šteti, da je tožena stranka kot delodajalec izpolnila svojo obveznost delavcu omogočiti zagovor pred izredno odpovedjo. Že zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku nezakonita.
ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - pobotni ugovor - materialno pravni pobot - pogoji za materialnopravno pobotnje - nesporna terjatev upnika
Uveljavljanje pobota v izvršilnem postopku je v primerjavi s pravdnim postopkom omejeno. Namen izvršilnega postopka ni v tem, da bi izvršilno sodišče ugotavljajo obstoj sporne nasprotne terjatve kot enega izmed pogojev tudi pri materialnem pobotanju. Dolžnik mora v primeru, da so sporna dejstva, ki se nanašajo na sámo sporno terjatev, dokazati zatrjevano terjatev v pravdi. V izvršilnem postopku sme zato dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - alkoholiziranost na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je spornega dne prišel na delo oziroma, bil na delu pod vplivom alkohola, kršil 11. člen pogodbe o zaposlitvi, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010597
ZP-1 člen 71, 154, 154-3. ZPrCP člen 107, 107/4, 107/12. ZUP člen 80.
preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas izvršitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena izpovedbe prič
Po stališču pravne teorije (in prakse Vrhovnega sodišča, ki oblikuje sodno prakso tudi na področju prava o prekrških) je čas izvršitve sicer pomembna okoliščina v zvezi s številnimi vprašanji; nedvomno pa v konkretnem primeru ne predstavlja znaka prekrška. V vsakem primeru je potrebno izhajati iz konkretnih znakov prekrška, zato je potrebno v obravnavanem upoštevati, da se obdolžencu očita storitev prekrška kot vozniku osebnega avtomobila, ki je postopal v nasprotju z odredbo policista, ter tako sodba pravilno navaja čas, ko je bil obdolženec udeležen v cestnem prometu kot voznik osebnega avtomobila.
Sodišče prve stopnje je najprej ocenilo posamezno izpovedbo prič in nato v povezavi z vsemi drugimi, kar pomeni, da je postopalo v skladu z dokaznimi pravili, pri čemer ima po določilih 71. člena ZP-1 sodišče pravico do proste presoje dokazov.
Ker po četrtem odstavku 107. člena ZPrCP za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo, je tako obdolženec s pobegom namesto oprave odrejenega preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.
dokazi, pridobljeni v drugi državi članici evropske unije - izločitev dokazov pridobljenih v tujini
Pri presoji uporabnosti dokazov, pridobljenih v tujini, treba upoštevati suverenost te tuje države in njeno zakonodajo, vse to pa v povezavi z našo pravno ureditvijo, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo biti dokazi pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so bili pridobljeni, ob tem pa hkrati ne smejo biti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo Ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti (tako imenovani notranji test).
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 16, 17, 19.. ZDoh-2 člen 20, 34, 80, 113, 113/3.
državna štipendija - materialni položaj - dohodek iz študentskega dela
Klljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - otrokova korist - določitev stikov - pravica staršev do stikov z otrokom - izvajanje stikov - določitev preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - izvenpravdno izvedensko mnenje - dokazna listina - dokazna ocena - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki
Za izpodbijanje strokovnih ugotovitev, ki jih poda sodni izvedenec, lahko pravdna stranka predloži izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje. Drugače kot tako stranka pravzaprav ne more konkretizirano in tehtno oporekati mnenju sodnega strokovnjaka. Izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje seveda ne more imeti povsem enake dokazne teže, kot mnenje izvedenca, izdelano po nalogu sodišča in v okviru postopka, toda dokazne vrednosti takemu mnenju tudi ni mogoče povsem odreči. Treba ji priznati vsaj kvaliteto dokazne listine, kar pomeni, da jo mora sodišče ustrezno vpeti v dokazno oceno. Ob predpostavki, da gre za ugovore strokovne narave, bo najpogosteje moralo z njimi soočiti sodnega izvedenca ter terjati njegov odgovor. Če ga ta ne bo prepričal, se lahko vselej odloči za postavitev novega sodnega izvedenca.
Kadar so pri staršu, s katerim otrok stikuje, podane določene omejitve (npr. obstoj osebnostne motnje), ki vplivajo na obseg in način izvrševanja stikov, mora sodišče med temi omejitvami in režimom stikov najti ustrezno ravnovesje, da je kar v največji meri spoštovana otrokova korist.
249. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Ker je terjatev do tožene stranke zastarala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko (najkasneje 25. 9. 2015), do pretrganja zastaranja ni moglo priti in je sklicevanje tožeče stranke na določbo 249. člena ZFPPIPP brezpredmetno.
Potek zakonsko določenega časa/roka, po katerem je mogoče prositi za izbris obsodbe iz kazenske evidence, je prvi od dveh formalnih pogojev iz 83. člena KZ-1, ki morata biti najprej izpolnjena, da bi bile šele nato preizkušene dejanske okoliščine, na katere se pritožnica v pritožbi sklicuje.
ZDR-1 člen 109, 109/1, h110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka, je zakonita, saj je tožnica s tem, ko tožene stranke naklepoma ni obvestila o spremembi prebivališča, huje kršila delovno obveznost obveščanja po 36. členu ZDR-1 obveznost prepovedi škodljivega ravnanja po 37. členu ZDR-1, kar je odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, hkrati pa njeno ravnanje izpolnjuje tudi zakonske znake goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. To dejanje stori kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko ni javila spremembe bivališča, toženo stranko spravila v zmoto in jo v zmoti tudi pustila, da ji je ta izplačevala povračila stroškov prevoza na in z dela v višini, do katere ni bila upravičena. Zaradi tega obstaja tudi odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
odvzem predmetov - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - dovoljenje za nabavo in posest orožja - dokaz z izvedencem - pravno vprašanje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Orožje in naboji, za katere ima obdolženec dovoljenje za posest, ne morejo biti predmet zasega niti po prvem odstavku 498. člena ZKP.
Izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja ali streliva in ne ali je obdolžencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranje orožja ali streliva.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - določitev stikov - stiki - pravica do stikov - otrokova korist - odvzem stikov - omejitev stikov - zavračanje stikov - odklanjanje stikov - izvajanje stikov - konfliktnost med starši - izvedensko mnenje
Konflikti, do katerih pride med pravdnima strankama ob poskusu izvajanja stikov, dokazujejo le, da je neprimeren in konflikten odnos med pravdnima strankama, ne pa, da toženec ne bi mogel v korist hčerke izvajati stikov. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank in ne v zavračanju otroka kateregakoli od staršev.
Koristi, ki jih ima od stikov otrok, so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročno korist), temveč tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Če otrok pred stiki joče, to še ne pomeni, da stike tudi zavrača. Če stiki ne morejo steči zaradi napetosti in konfliktov, ki jih ustvarjata bivša zakonca, otrok pa je ob konfliktih prisoten, je logično, da na konflikte odreagira, npr. z jokom. Še vedno pa velja, da mora drugi roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo, z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike. Oba roditelja pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00008911
ZPP člen 249.. ZPIZ-2 člen 18, 18/3.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje
V konkretnem primeru je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Gre za sodnega izvedenca, ki občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja samostojno dejavnost. Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti, prispevek v višini 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.