CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00007869
ZGD-1 člen 263, 264, 545, 545/2, 545/3, 547, 548, 548/1. ZMed člen 58. ZPOmK-1 člen 44.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta - odgovornost članov organov odvisne družbe - koncernski privilegij - koncernsko povezane družbe - koncentracija družb - obveznost poročanja - ničnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža - prikrajšanje odvisne družbe - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - trditveno in dokazno breme - zastaranje - skrbnost dobrega gospodarstvenika - (objektivna) sprememba tožbe - odvisna in obvladujoča družba - vzročna zveza
Za odgovornost na podlagi prvega odstavka 548. člena ZGD-1 morajo biti najprej izpolnjene vse predpostavke iz 547. člena ZGD-1: (1) razmerje dejanske odvisnosti, (2) pravni posel ali drug poslovodni ukrep, ki pomeni prikrajšanje za odvisno družbo, (3) vpliv obvladujoče družbe in vzročna zveza med vplivom in izvršenim pravnim poslom oziroma poslovodnim ukrepom ter (4) ni bilo izravnave prikrajšanja skladno z določbo drugega odstavka 545. člena; ter nadaljnja predpostavka iz prvega odstavka 548. člena ZGD-1; (5) kršitev dolžnosti poročanja poslovodstva o tem pravnem poslu in posledičnem prikrajšanju.
Ocena škodljivosti posla in prikrajšanja ni odvisna od subjektivnega mnenja poslovodje, pač pa bi morala biti opravljena v skladu z zahtevanim standardom skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
Če je določeno ravnanje družbi prepovedano, se ne more uspešno sklicevati na koristi iz tega ravnanja.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - določitev stikov - stiki - pravica do stikov - otrokova korist - odvzem stikov - omejitev stikov - zavračanje stikov - odklanjanje stikov - izvajanje stikov - konfliktnost med starši - izvedensko mnenje
Konflikti, do katerih pride med pravdnima strankama ob poskusu izvajanja stikov, dokazujejo le, da je neprimeren in konflikten odnos med pravdnima strankama, ne pa, da toženec ne bi mogel v korist hčerke izvajati stikov. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank in ne v zavračanju otroka kateregakoli od staršev.
Koristi, ki jih ima od stikov otrok, so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročno korist), temveč tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Če otrok pred stiki joče, to še ne pomeni, da stike tudi zavrača. Če stiki ne morejo steči zaradi napetosti in konfliktov, ki jih ustvarjata bivša zakonca, otrok pa je ob konfliktih prisoten, je logično, da na konflikte odreagira, npr. z jokom. Še vedno pa velja, da mora drugi roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo, z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike. Oba roditelja pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otroka.
ZDR-1 člen 72, 73, 118.. ZGD-1 člen 268, 268/1, 268/2.
individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - odpoklic s funkcije - prenehanje delovnega razmerja - ničnost sklepa - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških
Pravne posledice ugotovitve ničnosti na korporativnopravnem razmerju, nimajo učinkov vzpostavitve stanja "ex ante", kar je treba upoštevati tudi pri delovnopravnem statusu odpoklicanega člana uprave oziroma predsednika uprave tožene stranke. Zato v obravnavani zadevi odpoved oziroma prenehanje delovnega razmerja, na podlagi sklepa nadzornega sveta o odpoklicu, ni bila nezakonita (tožena stranka tudi sicer, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, ni bila dolžna tožniku podati še (posebne) odpovedi, temveč zadošča že sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu s funkcije, oziroma seznanitev tožnika s tem sklepom).
Pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno s plačo oziroma razliko v plači, lahko sodišče v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi prizna do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma datuma, do katerega delavcu prizna delovno razmerje. Predmet nadomestila iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 pa so morebitna prikrajšanja po tem datumu. Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače, kot pravice, v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino).
Od ugotovitve ali je bil zahtevek za znesek odpravnine v gospodarskem sporu pravočasno postavljen in sklepčen (kar sta med pravdnima strankama sporni dejstvi), je odvisna presoja o tem ali je bilo tožnikovo ravnanje strokovno pravilno ali ne in ali je med njegovim ravnanjem in toženčevo zatrjevano škodo podana vzročna zveza. Vse to bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti v novem sojenju ob upoštevanju trditvene in dokazne podlage pravdnih strank v tej pravdi o utemeljenosti v pobot ugovarjanega zneska iz naslova odškodnine za zatrjevano v gospodarskem sporu povzročeno materialno škodo in ob upoštevanju dejstva, da je bila v gospodarskem sporu sklenjena sodna poravnava iz naslova provizij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST
VSL00007778
ZPP člen 212, 213, 337, 442, 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - odločilna dejstva in okoliščine - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pravica stranke do izvedbe dokazov ne pomeni, da lahko v postopku zahteva izvedbo kateregakoli dokaza, ampak le, da lahko zahteva izvedbo dokazov, ki so pomembni za odločitev v zadevi in ki jih je podala pravočasno. Zato je stranka ob podaji dokaznega predloga dolžna navesti, katero odločilno dejstvo dokazuje s predlaganim dokazom.
dokazi, pridobljeni v drugi državi članici evropske unije - izločitev dokazov pridobljenih v tujini
Pri presoji uporabnosti dokazov, pridobljenih v tujini, treba upoštevati suverenost te tuje države in njeno zakonodajo, vse to pa v povezavi z našo pravno ureditvijo, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo biti dokazi pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so bili pridobljeni, ob tem pa hkrati ne smejo biti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo Ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti (tako imenovani notranji test).
odvzem predmetov - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - dovoljenje za nabavo in posest orožja - dokaz z izvedencem - pravno vprašanje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Orožje in naboji, za katere ima obdolženec dovoljenje za posest, ne morejo biti predmet zasega niti po prvem odstavku 498. člena ZKP.
Izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja ali streliva in ne ali je obdolžencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranje orožja ali streliva.
249. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Ker je terjatev do tožene stranke zastarala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko (najkasneje 25. 9. 2015), do pretrganja zastaranja ni moglo priti in je sklicevanje tožeče stranke na določbo 249. člena ZFPPIPP brezpredmetno.
ZDR-1 člen 109, 109/1, h110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka, je zakonita, saj je tožnica s tem, ko tožene stranke naklepoma ni obvestila o spremembi prebivališča, huje kršila delovno obveznost obveščanja po 36. členu ZDR-1 obveznost prepovedi škodljivega ravnanja po 37. členu ZDR-1, kar je odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, hkrati pa njeno ravnanje izpolnjuje tudi zakonske znake goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. To dejanje stori kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko ni javila spremembe bivališča, toženo stranko spravila v zmoto in jo v zmoti tudi pustila, da ji je ta izplačevala povračila stroškov prevoza na in z dela v višini, do katere ni bila upravičena. Zaradi tega obstaja tudi odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Zvključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za plačilo prispevkov in osnove za posamezne kategorije zavarovancev so opredeljene v določbah od 48. do 56. člena ZZVZZ. Na navedeni pravni podlagi je tožnik, dokler je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, dolžan plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Pritožba, ki se sklicuje na obdolženčev zagovor, ki mu utemeljeno ni sledilo že sodišče prve stopnje in skuša z deli izpovedb posameznih prič, iztrganih iz konteksta, prikazati, da obdolženca nobena priča ni obremenila ter da bi naj pri obravnavanem kaznivem dejanju sodelovala še tretja oseba, ne more biti uspešna, saj za takšne trditve nima nobene podlage v izvedenem dokaznem postopku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010597
ZP-1 člen 71, 154, 154-3. ZPrCP člen 107, 107/4, 107/12. ZUP člen 80.
preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas izvršitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena izpovedbe prič
Po stališču pravne teorije (in prakse Vrhovnega sodišča, ki oblikuje sodno prakso tudi na področju prava o prekrških) je čas izvršitve sicer pomembna okoliščina v zvezi s številnimi vprašanji; nedvomno pa v konkretnem primeru ne predstavlja znaka prekrška. V vsakem primeru je potrebno izhajati iz konkretnih znakov prekrška, zato je potrebno v obravnavanem upoštevati, da se obdolžencu očita storitev prekrška kot vozniku osebnega avtomobila, ki je postopal v nasprotju z odredbo policista, ter tako sodba pravilno navaja čas, ko je bil obdolženec udeležen v cestnem prometu kot voznik osebnega avtomobila.
Sodišče prve stopnje je najprej ocenilo posamezno izpovedbo prič in nato v povezavi z vsemi drugimi, kar pomeni, da je postopalo v skladu z dokaznimi pravili, pri čemer ima po določilih 71. člena ZP-1 sodišče pravico do proste presoje dokazov.
Ker po četrtem odstavku 107. člena ZPrCP za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo, je tako obdolženec s pobegom namesto oprave odrejenega preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1, 44a/2.. OZ člen 299.
zdravljenje v tujini - zakonske zamudne obresti - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 16, 17, 19.. ZDoh-2 člen 20, 34, 80, 113, 113/3.
državna štipendija - materialni položaj - dohodek iz študentskega dela
Klljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
zavezanec za plačilo sodne takse - prevalitev taksne obveznosti - taksna oprostitev na podlagi zakona - prevalitev taksne obveznosti na RS
Plačila sodnih taks je država oproščena. Res je bilo v nekaterih odločbah zavzeto stališče, da se oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na plačilo lastnih obveznosti, ne pa na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1. Vendar je to smiselno le tedaj, če gre za druge osebe, ki so oproščene takse bodisi po zakonu bodisi po odločbi sodišča. Odločitev, da Republika Slovenija nakaže sodne takse v proračun Republiki Sloveniji, je brez smisla.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00008807
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji verjetnost terjatve (zahtevek za ugotovitev razveljavitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, in da ostane v veljavi prejšnje delovno razmerje), zato ni bilo potrebno ugotavljati nadaljnje predpostavke za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da je tožena stranka zadostila obveznostim iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 in tožnika primerno seznanila z razlogi za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter mu omogočila zagovor. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa izhaja, da je tožena stranka podrobno obrazložila odpovedni razlog in pravno podlago, na katero je uprla odpoved ter v odpovedi ustrezno navedla kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bo na vprašanja, kot so npr. ali je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja in ali je na strani tožnika bil podan upravičen razlog za neizpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, možno odgovoriti šele po izvedenem dokaznem postopku, ne pa že v fazi postopka odločanja o predlagani začasni odredbi.
odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - prijava terjatve v stečajnem postopku
V skladu z drugim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteke in terjatve zavarovane z njo, tudi če upnik terjatve ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP. V predmetnem postopku tako ni uporabljiva določba 60. člena ZFPPIPP, saj upnik oziroma tožena stranka v predmetnem postopku ni bila dolžna predložiti nobenih listin oz. dokazov o dejstvih na podlagi katerih utemeljuje zahtevek v stečajnem postopku. Ker k slednjemu ni bila zavezana, je tudi ne morejo bremeniti stroški postopka po četrtem odstavkom 60. člena ZFPPIPP. Tako je v predmetnem postopku potrebno uporabiti 158. člen ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka premalo konkretizirala očitke v izredni odpovedi, časovno ni opredelila kršitev in posledično ni mogoče preveriti tudi 30 dnevnega subjektivnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi. Delodajalec mora namreč jasno opredeliti kršitve, pri čemer v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve iz odpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00008911
ZPP člen 249.. ZPIZ-2 člen 18, 18/3.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje
V konkretnem primeru je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Gre za sodnega izvedenca, ki občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja samostojno dejavnost. Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti, prispevek v višini 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.