izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - alkoholiziranost na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je spornega dne prišel na delo oziroma, bil na delu pod vplivom alkohola, kršil 11. člen pogodbe o zaposlitvi, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
dokazi, pridobljeni v drugi državi članici evropske unije - izločitev dokazov pridobljenih v tujini
Pri presoji uporabnosti dokazov, pridobljenih v tujini, treba upoštevati suverenost te tuje države in njeno zakonodajo, vse to pa v povezavi z našo pravno ureditvijo, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo biti dokazi pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so bili pridobljeni, ob tem pa hkrati ne smejo biti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo Ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti (tako imenovani notranji test).
odvzem predmetov - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - dovoljenje za nabavo in posest orožja - dokaz z izvedencem - pravno vprašanje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Orožje in naboji, za katere ima obdolženec dovoljenje za posest, ne morejo biti predmet zasega niti po prvem odstavku 498. člena ZKP.
Izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja ali streliva in ne ali je obdolžencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranje orožja ali streliva.
249. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Ker je terjatev do tožene stranke zastarala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko (najkasneje 25. 9. 2015), do pretrganja zastaranja ni moglo priti in je sklicevanje tožeče stranke na določbo 249. člena ZFPPIPP brezpredmetno.
sodna taksa - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - sprememba okoliščin med postopkom
Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljeno mesečni dohodek upnice presega z zakonom določen cenzus za celotno oprostitev plačila sodnih taks (ki je 595,06 EUR), je slediti sodišču prve stopnje, da upnica že zaradi svojega finančnega stanja ne izpolnjuje več pogojev, da se jo oprosti plačila sodne takse.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00008807
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji verjetnost terjatve (zahtevek za ugotovitev razveljavitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, in da ostane v veljavi prejšnje delovno razmerje), zato ni bilo potrebno ugotavljati nadaljnje predpostavke za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da je tožena stranka zadostila obveznostim iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 in tožnika primerno seznanila z razlogi za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter mu omogočila zagovor. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa izhaja, da je tožena stranka podrobno obrazložila odpovedni razlog in pravno podlago, na katero je uprla odpoved ter v odpovedi ustrezno navedla kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bo na vprašanja, kot so npr. ali je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja in ali je na strani tožnika bil podan upravičen razlog za neizpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, možno odgovoriti šele po izvedenem dokaznem postopku, ne pa že v fazi postopka odločanja o predlagani začasni odredbi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010598
ZP-1 člen 25, 25/1, 26, 138, 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-8, 143/1-11. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8.
stroški postopka o prekršku - odločba o stroških postopka v sodbi - stroški odvoza in hrambe obdolženčevega zaseženega vozila - vožnja brez vozniškega dovoljenja - splošna pravila za odmero sankcije - stranska sankcija odvzema predmetov - sankcije za prekršek - odvzem motornega vozila - razlogi za odvzem
Stroške postopka o prekršku plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek. Stroški postopka pa so med drugim tudi izdatki nastali v zvezi z zasegom, začasnim odvzemom oziroma odvzemom predmetov ter stroški hrambe, prodaje oziroma uničenja zaseženih in začasno odvzetih oziroma odvzetih predmetov ter stroški zaradi hrambe, prodaje in uničenja odvzetih predmetov, nastali po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe.
Določbe 26. člena ZP-1 zajemajo splošna pravila za odmero sankcije, medtem ko mora sodišče pri odločitvi za stransko sankcijo odvzema predmeta upoštevati specialna določila 25. člena ZP-1.
Dosedanje obdolženčevo ravnanje v prometu (predkaznovanost za cestnoprometne prekrške in dejstvo, da je sočasno storil več hujših prekrškov) vodi v zaključek, da je obdolženec nevaren voznik, ki z osebnim vozilom (kot objektivno nevarnim sredstvom) v prometu huje ogroža sebe in še zlasti druge udeležence v cestnem prometu.
Sodišče je tisto, ki pretehta izvedensko mnenje, pregleda, kako je bilo opravljeno celotno izvedensko delo, ter ga dokazno oceni. Če so v njem nedoslednosti, napake, nejasnosti, jih je dolžno odpraviti, to pa lahko stori (odvisno od pomanjkljivosti) bodisi sámo bodisi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ali zaslišanjem izvedenca bodisi, v res izjemnih primerih (tj. ko je omajana verodostojnost podanega mnenja) s postavitvijo novega izvedenca.
V družinskih zadevah je sodelovanje sodišča z drugimi institucijami ne le priporočljivo, temveč za zagotovitev otrokove koristi celo nujno potrebno. Tajnost postopka sodišču ne preprečuje, da ne bi za zagotovitev otrokove največje koristi komuniciralo z drugimi institucijami, ki skrbijo za otrokovo korist, zlasti s centrom za socialno delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka premalo konkretizirala očitke v izredni odpovedi, časovno ni opredelila kršitev in posledično ni mogoče preveriti tudi 30 dnevnega subjektivnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi. Delodajalec mora namreč jasno opredeliti kršitve, pri čemer v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve iz odpovedi.
odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - prijava terjatve v stečajnem postopku
V skladu z drugim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteke in terjatve zavarovane z njo, tudi če upnik terjatve ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP. V predmetnem postopku tako ni uporabljiva določba 60. člena ZFPPIPP, saj upnik oziroma tožena stranka v predmetnem postopku ni bila dolžna predložiti nobenih listin oz. dokazov o dejstvih na podlagi katerih utemeljuje zahtevek v stečajnem postopku. Ker k slednjemu ni bila zavezana, je tudi ne morejo bremeniti stroški postopka po četrtem odstavkom 60. člena ZFPPIPP. Tako je v predmetnem postopku potrebno uporabiti 158. člen ZPP.
V obravnavanem primeru to pomeni, da je subjekt uveljavljanja pravic v razmerju do toženke, kot upravičenke iz bančne garancije, le tožnica kot naročiteljica bančne garancije in ne stranski intervenient, kot to zasleduje pritožba. V materialno pravnem razmerju do toženke iz naslova prejetega zneska iz unovčene bančne garancije je namreč samo tožnica, v tem razmerju pa se v zvezi s povračilom izplačanega zneska upošteva izpolnjevanje obveznosti iz temeljnega posla.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1, 44a/2.. OZ člen 299.
zdravljenje v tujini - zakonske zamudne obresti - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.
Potek zakonsko določenega časa/roka, po katerem je mogoče prositi za izbris obsodbe iz kazenske evidence, je prvi od dveh formalnih pogojev iz 83. člena KZ-1, ki morata biti najprej izpolnjena, da bi bile šele nato preizkušene dejanske okoliščine, na katere se pritožnica v pritožbi sklicuje.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje - dokaz iz drugega postopka
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je toženec v pravnomočno zaključenem postopku sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. Bistveno je, da izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C., ki je bilo izdelano 10. 11. 2016 (torej po pravnomočnosti odločitve v postopku, v katerem je predlagana obnova postopka) v drugem sodnem sporu, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Novi dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela (drugi odstavek 395. člena ZPP), v obravnavani zadevi pa izvedensko mnenje mag. C.C. v tem času nesporno ni obstajalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je zato pravilna.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 178, 178/1, 178/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalidnost - telesna okvara - zaključeno zdravljenje
V konkretnem primeru je toženec očitno štel, da je medicinska dokumentacija popolna, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi se zahtevala dodatna medicinska dokumentacija in tudi obe invalidski komisiji sta zadevo obravnavali. Ostalo pa je v tem postopku in za ta postopek nerazčiščeno bistveno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti oziroma telesne okvare. Ker je to vprašanje ostalo nerazčiščeno že v predsodnem postopku, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijane odločbe toženca odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00008911
ZPP člen 249.. ZPIZ-2 člen 18, 18/3.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje
V konkretnem primeru je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Gre za sodnega izvedenca, ki občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja samostojno dejavnost. Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti, prispevek v višini 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.
ZUPJS v 33. členu določa, da se ne glede na določbe tega poglavja, lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Za odločitev v zadevi je bistveno, da se stanje presoja glede na čas, ko je tožnik vložil vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je v izvedenih dokazih, zlasti v mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialistke psihiatrinje, enako pa tudi v obeh mnenjih invalidskih komisij, podanih v predsodnem postopku, imelo dovolj prepričljive podlage za zaključek, da je pri tožnici podano stanje po 3. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po tej določbi se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe.
Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ do 31. 12. 2015, je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.
Tožnik izpodbija odločitev tožene stranke in zahteva, da ima pravico do starostne pokojnine od 1. 8. 2015 dalje in ne od 1. 8. 2016 dalje. Gre za socialni spor o katerem je v predsodnem postopku odločeno z upravno odločbo tožene stranke. Takšno dokončno odločbo je potrebno priložiti tožbi. Tožnik je bil s sklepom sodišča prve stopnje pozvan, da v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišču predloži izpodbijano dokončno odločbo tožene stranke. Tožnik se po navedenem sklepu ni ravnal, zato ga zadene sankcija, določena v petem odstavku 108. člena ZPP, ki določa, da se v takšnem primeru tožba zavrže.