Sodišče je tisto, ki pretehta izvedensko mnenje, pregleda, kako je bilo opravljeno celotno izvedensko delo, ter ga dokazno oceni. Če so v njem nedoslednosti, napake, nejasnosti, jih je dolžno odpraviti, to pa lahko stori (odvisno od pomanjkljivosti) bodisi sámo bodisi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ali zaslišanjem izvedenca bodisi, v res izjemnih primerih (tj. ko je omajana verodostojnost podanega mnenja) s postavitvijo novega izvedenca.
V družinskih zadevah je sodelovanje sodišča z drugimi institucijami ne le priporočljivo, temveč za zagotovitev otrokove koristi celo nujno potrebno. Tajnost postopka sodišču ne preprečuje, da ne bi za zagotovitev otrokove največje koristi komuniciralo z drugimi institucijami, ki skrbijo za otrokovo korist, zlasti s centrom za socialno delo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-3.. ZS člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj očitek, da je tožnik predložil toženi stranki lažne podatke o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ni zadosti konkretiziran, da bi bila odpoved zadosti določna.
Tožena stranka je šele v sodnem postopku vsebinsko opredelila odpovedni razlog, kar je prepozno. Ta pomanjkljivost vpliva na zakonitost izredne odpovedi, ne glede na to, ali delavec lahko glede na okoliščine, v katerih je prišlo do odpovedi, morebiti sklepa, kaj je imel delodajalec v mislih kot razlog za izredno odpoved. Te pomanjkljivosti ni mogoče sanirati niti z opredelitvijo in dokazovanjem naknadno konkretno opredeljenega odpovednega razloga v sodnem postopku, torej v predmetni zadevi z naknadnimi navedbami, za katere lažne podatke o izpolnjevanju katerih pogojev za opravljanje dela je šlo.
Skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 je pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec dolžan delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor. Tega tožena stranka ni storila. Ob izostanku pisne seznanitve tožnika z očitanimi kršitvami tudi v primeru, da bi prišlo do razgovora med tožnikom in direktorico tožene stranke, ne bi bilo mogoče šteti, da je tožena stranka kot delodajalec izpolnila svojo obveznost delavcu omogočiti zagovor pred izredno odpovedjo. Že zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku nezakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00008355
ZOZP člen 15, 18. ZZVZZ člen 86, 86/2, 87. ZDR-1 člen 179. OZ člen 147.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe viličarja - pojem uporabe vozila - pojem delodajalca - napoteni delavec - delovna nezgoda (nesreča pri delu)
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil viličar v trenutku nezgode predvsem v funkciji delovnega stroja in ne prevoznega sredstva. Vožnja oziroma premik čelnega visokoregalnega viličarja med samimi policami je bil v obravnavanem primeru zgolj podrejena funkciji viličarja kot delovnega stroja, ki je z dvigovanjem in spuščanjem košare delavcu omogočal, da opravi delo pregledovanja in iskanja izdelkov v boks kartonih, ki so se nahajali na določeni višini na regalih v skladišču prve tožene stranke. Glede na zadnjo odločbo Sodišča EU C 514/16 z dne 28. 11. 2017 po oceni sodišča druge stopnje zato takšna uporaba viličarja ne spada pod pojem 'uporaba vozil' v smislu 15. člena ZOZP in škoda, ki je z njegovo uporabo nastala ni krita z obveznim zavarovanjem tega viličarja.
Koga šteti za (odškodninsko odgovornega) delodajalca v smislu zgoraj citiranih zakonskih določil, kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k delodajalcu uporabniku?
Sodišče druge stopnje meni, da je v primerih napotitve delavca s strani delodajalca za zaposlitve kot formalnega delodajalca k delodajalcu uporabniku kot de facto delodajalcu tudi v smislu 86. člena ZZVZZ za delodajalca potrebno šteti delodajalca uporabnika, pri katerem je delavec, dejansko vključen v delovni proces in mora izpolnjevati delovne obveznosti po navodilih in pod nadzorom uporabnika. Formalni delodajalec za škodo ne odgovarja poleg uporabnika (solidarno z njim) zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem.
ZDR-1 člen 109, 109/1, h110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka, je zakonita, saj je tožnica s tem, ko tožene stranke naklepoma ni obvestila o spremembi prebivališča, huje kršila delovno obveznost obveščanja po 36. členu ZDR-1 obveznost prepovedi škodljivega ravnanja po 37. členu ZDR-1, kar je odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, hkrati pa njeno ravnanje izpolnjuje tudi zakonske znake goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. To dejanje stori kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko ni javila spremembe bivališča, toženo stranko spravila v zmoto in jo v zmoti tudi pustila, da ji je ta izplačevala povračila stroškov prevoza na in z dela v višini, do katere ni bila upravičena. Zaradi tega obstaja tudi odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
249. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Ker je terjatev do tožene stranke zastarala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko (najkasneje 25. 9. 2015), do pretrganja zastaranja ni moglo priti in je sklicevanje tožeče stranke na določbo 249. člena ZFPPIPP brezpredmetno.
odvzem predmetov - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - dovoljenje za nabavo in posest orožja - dokaz z izvedencem - pravno vprašanje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Orožje in naboji, za katere ima obdolženec dovoljenje za posest, ne morejo biti predmet zasega niti po prvem odstavku 498. člena ZKP.
Izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja ali streliva in ne ali je obdolžencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranje orožja ali streliva.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010618
ZP-1 člen 47, 145, 145/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2. KZ-1 člen 324.
postopek o prekršku - stroški postopka o prekršku - plačnik stroškov postopka - strokovni pregled krvi - stroški kazenskega postopka
Ker stroški strokovnega pregleda in zdravniškega pregleda z odvzemom krvi oziroma urina niso nastali v postopku o prekršku zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ali zaradi njega in tudi niso izdatki, ki so za potrebe postopka nastali pred njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi, jih obdolženec ni dolžan plačati.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00008807
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji verjetnost terjatve (zahtevek za ugotovitev razveljavitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, in da ostane v veljavi prejšnje delovno razmerje), zato ni bilo potrebno ugotavljati nadaljnje predpostavke za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da je tožena stranka zadostila obveznostim iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 in tožnika primerno seznanila z razlogi za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter mu omogočila zagovor. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa izhaja, da je tožena stranka podrobno obrazložila odpovedni razlog in pravno podlago, na katero je uprla odpoved ter v odpovedi ustrezno navedla kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bo na vprašanja, kot so npr. ali je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja in ali je na strani tožnika bil podan upravičen razlog za neizpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, možno odgovoriti šele po izvedenem dokaznem postopku, ne pa že v fazi postopka odločanja o predlagani začasni odredbi.
ZUPJS v 33. členu določa, da se ne glede na določbe tega poglavja, lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Za odločitev v zadevi je bistveno, da se stanje presoja glede na čas, ko je tožnik vložil vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 178, 178/1, 178/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalidnost - telesna okvara - zaključeno zdravljenje
V konkretnem primeru je toženec očitno štel, da je medicinska dokumentacija popolna, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi se zahtevala dodatna medicinska dokumentacija in tudi obe invalidski komisiji sta zadevo obravnavali. Ostalo pa je v tem postopku in za ta postopek nerazčiščeno bistveno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti oziroma telesne okvare. Ker je to vprašanje ostalo nerazčiščeno že v predsodnem postopku, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijane odločbe toženca odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
sklep nadzornega sveta - ničnost - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - gospodarski spor - predhodno vprašanje - odpoklic s funkcije
Glede na to, da sta se stranki lahko na podlagi 73. člena ZDR-1 drugače dogovorili o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, prav takšen dogovor pa je vsebovan v prvem odstavku 9.1. točke individualne pogodbe o zaposlitvi tožnika, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bil s sprejemom spornega sklepa izpolnjen pogoj za zakonito odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi.
Rešitev gospodarskega spora ni odločilnega pomena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu (tako v zvezi s presojo ničnosti oziroma nezakonitosti sklepa nadzornega sveta kot tudi v zvezi s presojo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi), zato tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da predstavlja rešitev spora, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr. št. Pg 117/2017 (v zvezi z ugotavljanjem ničnosti sklepa nadzornega sveta tožene stranke o odpoklicu tožnika s funkcije predsednika uprave tožene stranke po 3. alineji drugega odstavka 268. člena ZGD-1), predhodno vprašanje za odločitev v tem individualnem delovnem sporu.
sodna taksa - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - sprememba okoliščin med postopkom
Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljeno mesečni dohodek upnice presega z zakonom določen cenzus za celotno oprostitev plačila sodnih taks (ki je 595,06 EUR), je slediti sodišču prve stopnje, da upnica že zaradi svojega finančnega stanja ne izpolnjuje več pogojev, da se jo oprosti plačila sodne takse.
V obravnavanem primeru to pomeni, da je subjekt uveljavljanja pravic v razmerju do toženke, kot upravičenke iz bančne garancije, le tožnica kot naročiteljica bančne garancije in ne stranski intervenient, kot to zasleduje pritožba. V materialno pravnem razmerju do toženke iz naslova prejetega zneska iz unovčene bančne garancije je namreč samo tožnica, v tem razmerju pa se v zvezi s povračilom izplačanega zneska upošteva izpolnjevanje obveznosti iz temeljnega posla.
zavezanec za plačilo sodne takse - prevalitev taksne obveznosti - taksna oprostitev na podlagi zakona - prevalitev taksne obveznosti na RS
Plačila sodnih taks je država oproščena. Res je bilo v nekaterih odločbah zavzeto stališče, da se oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na plačilo lastnih obveznosti, ne pa na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1. Vendar je to smiselno le tedaj, če gre za druge osebe, ki so oproščene takse bodisi po zakonu bodisi po odločbi sodišča. Odločitev, da Republika Slovenija nakaže sodne takse v proračun Republiki Sloveniji, je brez smisla.
dokazi, pridobljeni v drugi državi članici evropske unije - izločitev dokazov pridobljenih v tujini
Pri presoji uporabnosti dokazov, pridobljenih v tujini, treba upoštevati suverenost te tuje države in njeno zakonodajo, vse to pa v povezavi z našo pravno ureditvijo, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo biti dokazi pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so bili pridobljeni, ob tem pa hkrati ne smejo biti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo Ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti (tako imenovani notranji test).
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1, 44a/2.. OZ člen 299.
zdravljenje v tujini - zakonske zamudne obresti - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso. Po sodni praksi revizijskega sodišča se sicer, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Zavarovanec lahko izbere tako metodo zdravljenja kot zdravstveni zavod oziroma državo, v kateri bo zdravstvene storitve uveljavljal, pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa mu ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
Vendar v okoliščinah konkretnega primera, ko so se operacije prirojenih srčnih napak pri otrocih po minimalni invazivni metodi tudi v Sloveniji izvajale že pred obravnavanim obdobjem (in ponovno tudi kasneje), ravno v obravnavnem obdobju pa ne, ker za to ni bilo zadostne varnosti in varnega okolja, temveč je bilo za to poskrbljeno pri zunanji ustanovi, sploh ne gre za primer, ki bi bil enak ali bistveno podoben s primeri iz dosedanje sodne prakse revizijskega sodišča. Možnosti zdravljenja prirojenih srčnih napak pri otrocih v Sloveniji v obravnavanem obdobju so bile izčrpane.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je v izvedenih dokazih, zlasti v mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialistke psihiatrinje, enako pa tudi v obeh mnenjih invalidskih komisij, podanih v predsodnem postopku, imelo dovolj prepričljive podlage za zaključek, da je pri tožnici podano stanje po 3. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po tej določbi se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje - dokaz iz drugega postopka
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je toženec v pravnomočno zaključenem postopku sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. Bistveno je, da izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C., ki je bilo izdelano 10. 11. 2016 (torej po pravnomočnosti odločitve v postopku, v katerem je predlagana obnova postopka) v drugem sodnem sporu, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Novi dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela (drugi odstavek 395. člena ZPP), v obravnavani zadevi pa izvedensko mnenje mag. C.C. v tem času nesporno ni obstajalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je zato pravilna.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Sposobnost plačati denarno kazen po pravnomočnosti sodbe je kvečjemu predmet njene izterjave v izvršilnem postopku, medtem ko je predmet odločanja o načinu izvršitve denarne kazni po prvem odstavku 87. člena KZ-1 zgolj, ali je bilo mogoče to kazen vsaj prisilno izterjati.