izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka premalo konkretizirala očitke v izredni odpovedi, časovno ni opredelila kršitev in posledično ni mogoče preveriti tudi 30 dnevnega subjektivnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi. Delodajalec mora namreč jasno opredeliti kršitve, pri čemer v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve iz odpovedi.
V zvezi z vprašanjem, ali sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiralo odločbo Ustavnega sodišča RS in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere, vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnine s pravnomočno odločbo.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 31.
letni dopust - policist - kolektivna pogodba
Točka f. 19.a člena KPP ne določa, da policistom, ki pretežni del polnega delovnega časa opravljajo delo, pripada en dan dopusta za delo "samo" oziroma "zgolj" pri umetni razsvetljavi, kot si to zmotno razlaga tožena stranka. Tožena stranka je tista, ki je brez upoštevanja objektivnega dejanskega stanja odločila, da tožniku skladno s KPP ne pripada dodaten dan dopusta.
Ocena tveganja določa le kriterije za tipično delovno mesto, nedvomno pa je policist upravičen do dodatnega dneva dopusta glede na dejansko delovno mesto.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011129
ZOPOKD člen 30, 30/3. KZ-1 člen 91, 91/4, 196, 196/1, 196/2, 197, 197/1, 199, 199/1. ZKP člen 359, 364, 364/2, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 383, 383/1, 442. ZDR-1 člen 111.
zastopanje pravne osebe - zastopnik obdolžene pravne osebe - zastopanje več obdolžencev - kolizija interesov obrambe - zastaranje kazenskega pregona - hujše kaznivo dejanje - pretrganje zastaranja - kršitev temeljnih pravic delavcev - bruto plača delavca - neplačevanje prispevkov - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zaposlovanje na črno - šikaniranje na delovnem mestu
Prvostopenjsko sodišče s sprejetjem pisnih pooblastil obdolženih pravnih oseb C. d.o.o., D. d.o.o. in E. d.o.o. isti zastopnici, računovodkinji H. H., ni upoštevalo določbe tretjega odstavka 30. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki določa, da mora imeti vsaka obdolžena pravna oseba svojega zastopnika. Namen citirane določbe je v preprečitvi kolizije interesov, do katere bi lahko prišlo med več obdolženimi pravnimi osebami, saj zakon smatra, da isti zastopnik v kazenskem postopku zoper pravno osebo ne more učinkovito ščititi interesov več obdolženih pravnih oseb.
V postopku je ostala prezrta določba četrtega odstavka 91. člena KZ-1, po kateri se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, pri čemer po pretrganju začne zastaranje znova teči. Iz konkretnega opisa očitanih dejanj v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da so bila najhujša izmed očitanih kaznivih dejanj, torej kazniva dejanja po drugem odstavku 196.člena KZ-1, za katera je zagrožena kazen zapora do treh let, storjena v obdobju med letoma 2013 in junijem 2014, kar pomeni, da so vsakokrat pretrgala tek zastaralnih rokov za vsa prej storjena kazniva dejanja, ki so bila izvršena od leta 2008 dalje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je delavec upravičen do plačila bruto plače in da tudi prispevki predstavljajo del bruto plače, zato je utemeljeno štelo, da tudi neplačilo prispevkov tri mesece zapored predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje - dokaz iz drugega postopka
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je toženec v pravnomočno zaključenem postopku sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. Bistveno je, da izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C., ki je bilo izdelano 10. 11. 2016 (torej po pravnomočnosti odločitve v postopku, v katerem je predlagana obnova postopka) v drugem sodnem sporu, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Novi dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela (drugi odstavek 395. člena ZPP), v obravnavani zadevi pa izvedensko mnenje mag. C.C. v tem času nesporno ni obstajalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je zato pravilna.
Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe.
Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ do 31. 12. 2015, je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 16, 17, 19.. ZDoh-2 člen 20, 34, 80, 113, 113/3.
državna štipendija - materialni položaj - dohodek iz študentskega dela
Klljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010618
ZP-1 člen 47, 145, 145/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2. KZ-1 člen 324.
postopek o prekršku - stroški postopka o prekršku - plačnik stroškov postopka - strokovni pregled krvi - stroški kazenskega postopka
Ker stroški strokovnega pregleda in zdravniškega pregleda z odvzemom krvi oziroma urina niso nastali v postopku o prekršku zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ali zaradi njega in tudi niso izdatki, ki so za potrebe postopka nastali pred njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi, jih obdolženec ni dolžan plačati.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre pri spornem opominu za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo tožnica ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je bilo izdano na podlagi 1. odstavka 85. člena ZDR-1. Sporni "opomin" glede na zapisano vsebino ne dopušča nobene drugačne pravne ali dejanske razlage. Navedeno pisno opozorilo je pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in se samostojno v postopku ne more izpodbijati. Šele v eventualnem postopku izpodbijanja redne odpovedi iz krivdnega razloga se preizkuša, ali je bilo opozorilo sploh podano skladno s 85. členom ZDR-1 in ali je očitek o kršitvah v tem opozorilu utemeljen. Zoper tako opozorilo pa ZDR-1 sodnega varstva ne predvideva in ga tudi ne dopušča. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana verjetnost obstoja terjatve kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - posegi najemojemalca - nedopusten poseg v stanovanje - poseg brez soglasja - dovoljen poseg v lastninsko pravico - stanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja - dotrajanost - okno - menjava - sprememba stanovanja - zmotna uporaba materialnega prava - vstop v stanovanje - izpolnitev obveznosti lastnika
Lastnik nima možnosti vstopa v stanovanje zaradi meritev, če ne izkaže, da bo opravil dela za izboljšanje predmeta najema. Vstop v stanovanje več kot dvakrat letno morajo namreč najemniki lastniku dopustiti zato, da lastnik lahko izpolni svoje dolžnosti iz 92. člena SZ-1.
Pri posegu najemnika v stanovanje in vgrajeno opremo brez poprejšnjega soglasja lastnika, skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 ni podan krivdni odpovedni razlog v primeru posegov iz 97. člena SZ-1.
Pravdni stranki sta razvezana zakonca, ki sta si skupni dom ustvarila v spornem stanovanju. Tožnik se je po dogovoru s toženko v času razreševanja spornih razmerij preselil v stanovanje nadstropje nižje, vendar s tem posesti zgornjega stanovanja ni opustil. Stanovanje je bilo skupen dom pravdnih strank. Tožnik je razpolagal s ključi stanovanja, v njem so še vedno bile njegove stvari in je vanj prosto vstopal, zato takšno razmerje ne omogoča zaključkov o detenciji.
Tožnik sicer ni bil izključni posestnik stanovanja, temveč je na njem imel soposest, ki pa je bila samovoljno spremenjena z ravnanjem toženke, zato mu pripada posestno varstvo.
dedovanje - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi
Iz zapisnikov o narokih, opravljenih v predmetni zapuščinski zadevi, ni razvidno, da bi pritožnica uveljavljala vračunanje (v dedni delež) darila, ki ga je sodedinja prejela od zapustnika. A tudi če bi bilo to izkazano, bi postalo spričo okoliščine, ker sta obe omenjeni sodedinji na zadnjem naroku svoj dedni delež (v skladu s 146. členom ZD) odstopili svoji materi (sodedinji), brezpredmetno.
pogodba o filmski produkciji - pogodba o sofinanciranju - prenos materialnih avtorskih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - prosta presoja dokazov
Pisec scenarija je soavtor filma. Njegovo razmerje s producentom je urejeno šele s sklenitvijo pisne pogodbe o filmski produkciji - z izključnim in neomejenem prenosom materialne avtorske pravice na producenta.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - prehod terjatve - aktivna legitimacija - sprememba upnika - obrazloženost ugovora
Določbe, da lahko sodišče dovoli izvršbo na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če s kvalificirano listino lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, ni mogoče razširiti tudi na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za obrazloženost ugovora zato zadošča že pavšalna navedba, da vlagatelj ugovora ni dolžnik imenovanega upnika.
ZPP člen 25, 25/1. ZIZ člen 42a, 42a/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6.
odločanje o sporu o pristojnosti - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - izvršilno sodišče - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov v 6. členu določa, da se sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, kadar koli na zahtevo sodišču izvora potrdi kot evropski nalog za izvršbo. Prvi odstavek 42.a člena ZIZ pa določa, da potrdilo o izvršljivosti odločbe oziroma javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, izda na zahtevo stranke organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji oziroma je sestavil javno listino. Glede na to, da je zgoraj navedene sklepe izdalo Okrajno sodišče v Novem mestu, ga je treba šteti kot sodišče izvora oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.
Zavarovanec toženke ni poskrbel, da bi bili varnostni ventili na pokrovu cisterne opremljeni z lomljivimi pokrovčki, zaradi česar je ob polnjenju goriva prišlo do iztekanja goriva preko varnostnega ventila na vrhu cisterne. Tožniku ni dal ustreznih navodil o pravilnem ukrepanju v primeru takega izrednega dogodka. Zaradi povečanega tlaka v cisterni je njen pokrov ob odpiranju z veliko silo vrglo navzgor. Za škodo, ki je tožniku nastala ob udarcu pokrova cisterne, je podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke in tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.
vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - neupravičena obogatitev - kasneje odpadla pravna podlaga - pravnomočna sodba
1. O odpadli podlagi ni mogoče govoriti, saj je tožeča stranka oziroma njena prednica oba zneska plačala na podlagi sodbe oziroma odločbe. Ne sodba delovnega sodišča in tudi ne odločba Zavoda nista bili ne spremenjeni, ne odpravljeni in ne razveljavljeni. Zavezanka za plačilo zneska, ki ustreza toženki izplačanemu denarnemu nadomestilu med brezposelnostjo, je po odločbi Zavoda pravni prednik tožeče stranke (odločba z dne 12.9.2013, izdana na podlagi 140. člena Zakona o urejanju trga dela. Zato tudi ni mogoče govoriti o izpolnitvi s subrogacijo, saj pogodbene podlage ni, prav tako tudi ne zakonite, glede na to, da je tožeča stranka zavezanec, torej dolžnik.
Sodišče prve stopnje je za dediča razglasilo pritožnika, in sicer zaradi dedne odpovedi drugih dveh dedičev, tako kot to navaja sam pritožnik. Boljše oziroma drugačne odločitve zase torej ne more niti doseči niti je ne predlaga, zato je treba ugotoviti, da za pritožbo nima interesa in jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
direktna tožba proti zavarovalnici - obseg zavarovalnega jamstva
Glede na trajno invalidnost tožnice zaradi motene gibljivosti desne rame kot posledice poškodbe, ki po oceni izvedenca znaša cca 15 %, ni mogoče uporabiti Klavzule K 422 - Pavšalna zavarovalna vsota za odgovornost (STAN) o omejitvi zavarovalnega kritja na znesek 1.000,00 EUR.