obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje - dokaz iz drugega postopka
Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je toženec v pravnomočno zaključenem postopku sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. Bistveno je, da izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C., ki je bilo izdelano 10. 11. 2016 (torej po pravnomočnosti odločitve v postopku, v katerem je predlagana obnova postopka) v drugem sodnem sporu, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Novi dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela (drugi odstavek 395. člena ZPP), v obravnavani zadevi pa izvedensko mnenje mag. C.C. v tem času nesporno ni obstajalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je zato pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - alkoholiziranost na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je spornega dne prišel na delo oziroma, bil na delu pod vplivom alkohola, kršil 11. člen pogodbe o zaposlitvi, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče je tisto, ki pretehta izvedensko mnenje, pregleda, kako je bilo opravljeno celotno izvedensko delo, ter ga dokazno oceni. Če so v njem nedoslednosti, napake, nejasnosti, jih je dolžno odpraviti, to pa lahko stori (odvisno od pomanjkljivosti) bodisi sámo bodisi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ali zaslišanjem izvedenca bodisi, v res izjemnih primerih (tj. ko je omajana verodostojnost podanega mnenja) s postavitvijo novega izvedenca.
V družinskih zadevah je sodelovanje sodišča z drugimi institucijami ne le priporočljivo, temveč za zagotovitev otrokove koristi celo nujno potrebno. Tajnost postopka sodišču ne preprečuje, da ne bi za zagotovitev otrokove največje koristi komuniciralo z drugimi institucijami, ki skrbijo za otrokovo korist, zlasti s centrom za socialno delo.
Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe.
Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ do 31. 12. 2015, je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.
V obravnavanem primeru to pomeni, da je subjekt uveljavljanja pravic v razmerju do toženke, kot upravičenke iz bančne garancije, le tožnica kot naročiteljica bančne garancije in ne stranski intervenient, kot to zasleduje pritožba. V materialno pravnem razmerju do toženke iz naslova prejetega zneska iz unovčene bančne garancije je namreč samo tožnica, v tem razmerju pa se v zvezi s povračilom izplačanega zneska upošteva izpolnjevanje obveznosti iz temeljnega posla.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010597
ZP-1 člen 71, 154, 154-3. ZPrCP člen 107, 107/4, 107/12. ZUP člen 80.
preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas izvršitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena izpovedbe prič
Po stališču pravne teorije (in prakse Vrhovnega sodišča, ki oblikuje sodno prakso tudi na področju prava o prekrških) je čas izvršitve sicer pomembna okoliščina v zvezi s številnimi vprašanji; nedvomno pa v konkretnem primeru ne predstavlja znaka prekrška. V vsakem primeru je potrebno izhajati iz konkretnih znakov prekrška, zato je potrebno v obravnavanem upoštevati, da se obdolžencu očita storitev prekrška kot vozniku osebnega avtomobila, ki je postopal v nasprotju z odredbo policista, ter tako sodba pravilno navaja čas, ko je bil obdolženec udeležen v cestnem prometu kot voznik osebnega avtomobila.
Sodišče prve stopnje je najprej ocenilo posamezno izpovedbo prič in nato v povezavi z vsemi drugimi, kar pomeni, da je postopalo v skladu z dokaznimi pravili, pri čemer ima po določilih 71. člena ZP-1 sodišče pravico do proste presoje dokazov.
Ker po četrtem odstavku 107. člena ZPrCP za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo, je tako obdolženec s pobegom namesto oprave odrejenega preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - otrokova korist - določitev stikov - pravica staršev do stikov z otrokom - izvajanje stikov - določitev preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - izvenpravdno izvedensko mnenje - dokazna listina - dokazna ocena - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki
Za izpodbijanje strokovnih ugotovitev, ki jih poda sodni izvedenec, lahko pravdna stranka predloži izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje. Drugače kot tako stranka pravzaprav ne more konkretizirano in tehtno oporekati mnenju sodnega strokovnjaka. Izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje seveda ne more imeti povsem enake dokazne teže, kot mnenje izvedenca, izdelano po nalogu sodišča in v okviru postopka, toda dokazne vrednosti takemu mnenju tudi ni mogoče povsem odreči. Treba ji priznati vsaj kvaliteto dokazne listine, kar pomeni, da jo mora sodišče ustrezno vpeti v dokazno oceno. Ob predpostavki, da gre za ugovore strokovne narave, bo najpogosteje moralo z njimi soočiti sodnega izvedenca ter terjati njegov odgovor. Če ga ta ne bo prepričal, se lahko vselej odloči za postavitev novega sodnega izvedenca.
Kadar so pri staršu, s katerim otrok stikuje, podane določene omejitve (npr. obstoj osebnostne motnje), ki vplivajo na obseg in način izvrševanja stikov, mora sodišče med temi omejitvami in režimom stikov najti ustrezno ravnovesje, da je kar v največji meri spoštovana otrokova korist.
samostojni podjetnik - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče
Priča ni samostojni podjetnik in ne opravlja samostojno dejavnost kot poklic, temveč je ključni zaposleni v družbi, kjer sta sicer dva zaposlena. Tedaj Pravilnik ne omogoča priznavanje izgubljenega zaslužka.
neupravičena obogatitev - delitev skupnega premoženja v pravdi - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Če pride do nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem, drugi zakonec lahko uveljavlja obligacijski zahtevek.
Sodna praksa dopušča, da bivši zakonec s svojim zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če za to obstajajo posebne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007705
ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3. ZPN člen 7. SZ člen 9, 12. ZPP člen 337, 337/1.
postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - splošni skupni del - dejanska etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k več stavbam - nedopustna pritožbena novota
V obdobju Stanovanjskega zakona, ki ni več vseboval kogentnih pravil o akcesorni vezanosti pravic na funkcionalnem zemljišču na pravice na stavbi, kot je to pred njim določal Zakon o prometu z nepremičninami v 7. členu in je torej odpadla podlaga, da je tudi funkcionalno zemljišče nujni skupni del etažne lastnine, pa ni videti razloga, za to, da se prodajalec in kupci posameznih delov, kljub določbi 9. in 12. člena Stanovanjskega zakon, ne bi mogli dogovoriti, da je posameznim delom pripadajoče zemljišče le zemljišče pod stavbo.
pogodba o filmski produkciji - pogodba o sofinanciranju - prenos materialnih avtorskih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - prosta presoja dokazov
Pisec scenarija je soavtor filma. Njegovo razmerje s producentom je urejeno šele s sklenitvijo pisne pogodbe o filmski produkciji - z izključnim in neomejenem prenosom materialne avtorske pravice na producenta.
sprememba tožbe - ekonomičnost postopka - smotrnost spremembe tožbe
Za spremenjeno tožbo bo potrebno dodatno delo sodišča prve stopnje s presojo trditev in dokazov, vendar je to bolj ekonomično kot vlaganje nove tožbe in še enkrat ponavljati bolj ali manj iste trditve in dokaze.
Spremenjeni tožbeni zahtevek ima zvezo s prvotnim zahtevkom. Z novo pravdo bi se povzročili novi pravdni stroški in se bi zamaknila dokončna ureditev odprtih razmerij med strankami. V izogib tega pretehta dodatno delo sodišča prve stopnje v tej zadevi.
Drži pritožbena navedba tožene stranke, da je v pripravljalni vlogi z dne 23. 10. 2017 priglasila stroške postopka v zvezi s sestavo te vloge. To pomeni, da je napačno razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka zato, ker jih ni priglasila.
Obširno pritožbeno pojasnjevanje, zakaj naj bi bilo z ozirom na sam potek škodnega dogodka nelogično, da bi šlo za daljši povodec, na drugi strani prav tako predstavlja neupoštevno (pritožbeno) novoto, saj prvo toženka (razen tega, da naj bi bil povodec dolg približno 1 m) tovrstnih trditev v postopku na prvi stopnji ni podala. Posledično je neutemeljen njen očitek o protislovju, ki naj bi ga sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejanskega stanja zagrešilo, brezpredmetno pa tudi poudarjanje, da naj bi bilo življenjsko in realno bolj logično, da je do dogodka prišlo na način, kot ga je opisala ona.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007776
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
kršitev osebnostne pravice - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - varstvo osebnih podatkov - objava osebnih podatkov - družbena omrežja - objava na svetovnem spletu - nedopusten poseg v zasebnost - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode - prepovedni in odstranitveni zahtevek - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - trditveno in dokazno breme - neprerekanje nasprotnih navedb
Objave tožničnih osebnih podatkov na družbenem omrežju so že sprožile številne komentarje, ki so za tožnico žaljivi in kažejo na njeno ogroženost. Toženka objav ne izpodbija. O utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi odloča sodišče na podlagi trditvenega in dokaznega gradiva obeh strank in presoja le utemeljenost ugovornih razlogov. Namen ugovornega postopka namreč ni ponovni celotni preizkus pogojev za začasno zavarovanje, pač pa na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, ponovni preizkus le tistih dejstev oziroma pogojev, ki jih dolžnik zanika.
Zavarovanec toženke ni poskrbel, da bi bili varnostni ventili na pokrovu cisterne opremljeni z lomljivimi pokrovčki, zaradi česar je ob polnjenju goriva prišlo do iztekanja goriva preko varnostnega ventila na vrhu cisterne. Tožniku ni dal ustreznih navodil o pravilnem ukrepanju v primeru takega izrednega dogodka. Zaradi povečanega tlaka v cisterni je njen pokrov ob odpiranju z veliko silo vrglo navzgor. Za škodo, ki je tožniku nastala ob udarcu pokrova cisterne, je podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke in tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008298
OZ člen 275. ZPP člen 286, 286/2, 286/4, 286a, 362. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 66, 132. ZIZ člen 120.
prekluzija - ugovor prekluzije - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - zakonita subrogacija - prenos terjatve v izterjavo - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - začetek stečajnega postopka
Skladno z določbo četrtega odstavka 286. člena ZPP, ki je veljala v času odločanja sodišča prve stopnje, lahko stranke izjemoma navajajo nova dejstva in dokaze po prvem naroku za glavno obravnavo le, če tega brez svoje krivde niso mogle storiti na prvem naroku. Pravilo o dopustitvi novih dejstev in dokazov iz razloga, ker se s tem ne bi zavleklo reševanje spora, na katerega se sklicujeta toženca, pa se (po za konkretni primer relevantnih pravilih postopka) ne nanaša na obravnavani primer, ampak na situacijo, ko sodišče stranki s pozivom naloži, da se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma okoliščinah ter dopolni dokazne predloge (prim. drugi odstavek 286. člena in 286.a člen ZPP). Sodišče prve stopnje zato ni storilo zatrjevane kršitve pravil postopka, ker ni dopustilo navedb in dokaznih predlogov, ki sta jih toženca podala šele v ponovljenem sojenju iz razloga, ker naj ti ne bi zavlekli reševanja spora. Zato tudi ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka, ker je izostalo pojasnilo o razlogih za neuporabo navedenega pravila.
Izvršilni postopek s predmetom izvršbe na denarno terjatev dolžnika je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o prenosu v izterjavo. Stečajni postopek nad družbo, ki se je začel po tem, ko je bil izvršilni postopek glede predmeta izvršbe na denarno terjatev dolžnika že končan, na slednjega nima vpliva. Sklep o prenosu sporne terjatve v izterjavo je tako ostal v veljavi ne glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Bistvo tožnikove pritožbe je v zatrjevanju, da tožena stranka ni imela oblikovanih kriterijev za to, kateremu delavcu bo ponudila katero delovno mesto. Vendar pa tovrstna obveznost za delodajalca v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ni predvidena. Pritožbene navedbe o tem, da tožena stranka ni obrazložila kriterijev glede ponudbe novih delovnih mest (pri čemer tožnik tovrstnih trditev v postopku na prvi stopnji niti ni podal) ne morejo privesti do zaključka o nezakoniti odpovedi.
ZLNDL člen 2. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1959) člen 7, 70. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - družbena lastnina - pravica do uporabe - pridobitev pravice uporabe - pristojnosti hišnega sveta - stanovanjska skupnost - sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico
V skladu s 43. in 46. členom ZPZS, ki je veljal v letu 1962, je bila za prenos zemljišča iz družbene lastnine v trajno uporabo zasebnikom, da si sezidajo stanovanjsko stavbo (sem je treba šteti tudi gradnjo garaž), potrebna odločba in ne pogodba. Odsotnost klasične pogodbe zato na pridobitev pravice uporabe s strani pravnega prednika tožnice ne vpliva. Poleg tega je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje (v konkretnem primeru je to odločba z dne 16. 4. 1962) vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.