Vprašanje pravilnosti pravne kvalifikacije enega od treh (oziroma štirih) kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil osumljenec, ne more vplivati na presojo sodišča o podanosti utemeljenega suma in spremeniti odločitve sodišča o odreditvi pripora.
ZGO-1 člen 49, 49/2, 62, 62/2, 64, 64/1, 64/3, 70, 70/3.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
gradbeno dovoljenje - vpliv osončenja na sosednji objekt - vplivno območje - pravilnost prikaza vplivnega območja - trditveno in dokazno breme
Da lahko upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja vpliv objekta na sosednjo nepremičnino, mora biti ta nepremičnina v vplivnem območju objekta, za katerega se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja.
dovoljenost revizije - ocena vrednosti spornega predmeta - nedenarni zahtevki - sprememba ocene vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Do upoštevne spremembe v tožbi ocenjene vrednosti spornega predmeta lahko pride le v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP (oziroma pred novelo v identičnem besedilu tretjega odstavka 40. člena ZPP/77), ko sodišče ob izvajanju svoje korekturne dolžnosti ali na iniciativo oziroma ugovor tožene stranke pred začetkom obravnavanja glavne stvari preveri pravilnost v tožbi navedene vrednosti in o tem odloči s sklepom, ali zaradi in ob morebitni spremembi tožbe.
ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 81, 81/5, 346, 346/1.
zaključek stečaja - pritožba, ki jo vloži ustanovitelj - zavrženje - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Ker je kot tožeča stranka v upravnem sporu nastopala družba, ki je zaradi stečaja prenehala obstajati, pritožbo pa je vložil ustanovitelj te družbe, je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004606
ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 372, 372/1-4, 424, 424/1.KZ člen 10, 120, 212, 212/1-2, 221, 221/1, 221/3, 221/5.URS člen 29, 29/1-1.
tatvina - pravica do poštenega sojenja - prekoračitev obtožbe - prikrivanje - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba pravne opredelitve - hudodelska združba - možnosti za pripravo obrambe - kraj izvršitve kaznivega dejanja - veljavnost kazenskega zakona
S tem ko je sodišče na podlagi ugotovljenih in v izreku sodbe navedenih dejstev sprejelo glede pravne opredelitve drugačen zaključek kot državni tožilec, pri tem pa ni spreminjalo dejstev in okoliščin, vsebovanih v vloženi in na glavni obravnavi spremenjeni obtožbi, ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Prav tako z dodanim besedilom abstraktne pravne norme ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo, ampak je le omogočilo kontrolo pravilnosti pravnega sklepa, da opis dejanja pomeni konkretizacijo kaznivega dejanja prikrivanja.
odstop od pogodbe - upniška zamuda - dolžniška zamuda - izpolnitev prodajne pogodbe za nepremičnino - pravilnost izpolnitve - kondikcija - prehod nevarnosti uničenja stvari
Zamuda upnika ne bi imela za posledico prenehanja dolžnikovih obveznosti, pač pa bi povzročila zgolj prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari na upnika, prenehanje teka obresti in upnikovo odškodninsko odgovornost za dolžnikovo škodo, izvirajočo iz zamude (326. člen ZOR).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2004733
ZKP člen 372, 372/1-5, 420, 420/2. KZJ člen 214, 214/2. Zakon o vojaških sodiščih.URS člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - stvarna pristojnost vojaškega sodišča - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - kršitev kazenskega zakona - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - ugovor vesti - dolžnost sodelovanja pri obrambi države
Ne gre za kršitev načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari, če ni podana objektivna in subjektivna identiteta med dejanjem iz obtožbe in dejanjem iz pravnomočne odločbe, pa čeprav sta bili kaznivi dejanji storjeni iz enakih nagibov.
ZZZDR člen 106, 119.ZPP člen 421, 421/1, 421/2, 421/4.ZNP člen 19.ZSV člen 15, 49.
zahteva za varstvo zakonitosti - vloga centra za socialno delo - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - stiki z otrokom - vzgoja in varstvo otrok - obseg opredelitve stikov
Kljub izhodišču, da morajo biti otrokovi stiki praviloma določeni natančno in jasno, je lahko v primerih, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, okvir stikov določen tudi nekoliko bolj ohlapno. Ali povedano drugače: stopnja konkretizacije otrokovih stikov je lahko odvisna tudi od zmožnosti medsebojne komunikacije njunih staršev.
Namen sodnega varstva v disciplinskih zadevah je preizkus pravilnosti izvedenega postopka in preizkus pravilnosti odločitve pristojnih disciplinskih organov delodajalca. Odpravi pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti je torej v prvi vrsti namenjena sodna presoja pravilnosti izvedenega disciplinskega postopka tako v formalnem (procesnem) kot tudi vsebinskem (materialnem) pogledu. Zato vsaka sprememba odločbe disciplinske komisije ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti delodajalca.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni postopek - načelo neposrednosti - branje izvedenskega mnenja - nejasnosti v izvedenskem mnenju - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče z izvedbo dokaza z branjem (kolikor stranki dasta soglasje) ne krši določb ZKP, tvega pa slabšo raziskanost zadeve oziroma je, če se dokaz ne izvede neposredno, podana večja verjetnost zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Po določbi tretjega odstavka 46. člena ZUN tudi na območjih, na katerih prostorsko izvedbeni načrt ni predviden ali pa (še) ni sprejet, je določanje funkcionalnega zemljišča za obstoječe in novo zgrajene objekte in naprave, upravna stvar, o kateri odločajo za urejanje prostora pristojni upravni organi v upravnem postopku. Ti organi ne odločajo po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo lastnika (ali uporabnika) zemljišča.
Zakonski znak prisiljenja v okviru kaznivega dejanja posilstva se lahko manifestira bodisi z uporabo sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje ali telo.
Ker je bil postopek upravne izvršbe na izročitev vozniškega dovoljenja s sklepom ustavljen, si tožnik svojega pravnega položaja v tem postopku, tudi če bi s tožbo uspel, ne more izboljšati. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
Morebitni bodoči dobiček oziroma dohodek, ki ga tožeča stranka ne bo dobila, ker ni bila izbrana za koncesionarja, ni in ne more biti hkrati že škoda oziroma ne more predstavljati razloga za izdajo začasne odredbe.
Za imenovanje (pod)predsednika okrajnega sodišča je pristojen pravosodni minister, pri čemer je omejen le na izbiro med kandidati, ki mu jih je predhodno izmed prijavljenih na razpis predlagal Sodni svet.
upravni spor – procesna predpostavka – pritožba zoper upravni akt
Po presoji pritožbenega sodišča tožnika nista izkazala eno od procesnih predpostavk za sprožitev upravnega spora, ki je določena v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. V obravnavanem primeru je bila zoper prvostopenjski akt mogoča pritožba, vendar ta ni bila vložena.
ZOdv člen 61, 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3.ZUS-1 člen 4, 25, 25/4, 36, 36/1-1, 76, 82, 82/2.
disciplinski ukrep zoper odvetnika - odločitev disciplinskega sodišča - dopustnost upravnega spora - drugo sodno varstvo - dopustnost upravnega spora zaradi posega v ustavne pravice
Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv). Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju priče v soglasju s strankami - prava neuka stranka
S tem, ko je sodišče v soglasju s strankami prebralo zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče, obsojencu ni kršilo pravice do obrambe. Če bi sodišče ocenilo, da posredno izveden dokaz ne zadošča za razjasnitev dejanskega stanja, bi pričo ne glede na dano soglasje strank še neposredno zaslišalo, prav tako pa bi neposredno izvedbo dokaza lahko zahtevale stranke.