predmet upravnega spora - akt, izdan na podlagi pravnih sredstev - sklep o prekinitvi postopka
Zoper akt, s katerim je bilo na podlagi pravnih sredstev poseženo v pravno veljavnost upravnega akta in ne pomeni zaključka odločanja o zadevi in tudi ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici ali obveznosti posameznika, upravni spor ni dovoljen. Predmet presoje v upravnem sporu tudi ni sklep o prekinitvi postopka, saj ne gre za sklep, s katerim je bil postopek obnovljen, ustavljen ali končan.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Pravni interes je podan že s tem, ko je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil; še dodatnega pravnega interesa tako tožeči stranki ni bilo treba ne zatrjevati in ne izkazati.
Čeprav se sodišče druge stopnje ni posebej opredelilo do pritožbene navedbe glede sorazmernosti pripora, to ni vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa o podaljšanju pripora, saj je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da je glede na konkretne okoliščine pripor sorazmeren ukrep, sodišče druge stopnje pa se je s tem strinjalo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - načelo neposrednosti - izvajanje dokazov - zapisnik o glavni obravnavi - pripombe na zapisnik - prištevnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev dokaznega pravila iz prvega odstavka 355. člena ZKP (da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi) ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Za novo škodo, ki jo je treba ločiti od bodoče škode v smislu določbe 203. člena ZOR, je značilno, da je glede na poškodbo iz katere izvira, v času prvega odločanja o odškodnini z vidika medicinske znanosti objektivno nepredvidljiva oziroma nepričakovana.
prenos pravice uporabe - ponudba občini - prostovoljno razpolaganje - prisilni odvzem
Po prisilni določbi 18. člena Zakona o razpolaganju s stavbnim zemljiščem je bila občina dolžna prevzeti ponujeno zemljišče in ponudbe imetnika pravice uporabe ni smela odkloniti. Čeprav je bil odvzem izvršen z upravno odločbo, ta odločba ne pomeni prisilnega odvzema, ta pa tudi ni bil izvršen na način iz 4. ali 5. člena ZDen. Upravna odločba je bila le pridobitni način, volja strank pa je bila izražena s ponudbo, da zemljišče izročajo občini v skladu z navedenim predpisom. Šlo je torej za prostovoljno razpolaganje imetnikov pravice uporabe in ne za prisilni akt o odvzemu in zato pravnim prednikom tožnikov ni mogoče priznati statusa upravičencev do denacionalizacije.
ZUP člen 13, 13/4, 222, 222/4, 255.ZUS-1 člen 2, 2/3, 28, 28/3, 36, 36/1-7, 65.
molk organa - pomanjkanje procesne predpostavke za upravni spor - preuranjena tožba - molk organa prve stopnje
Če se v upravnem sporu izpodbija akt, ki ne izpolnjuje formalnega in materialnega pogoja v celoti, ne gre za upravni akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, zato je treba tožbo zavreči kot nedovoljeno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3.ZPP člen 95, 95/2.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo - zavrženje
Revizijo je vložil pooblaščenec, ki pa reviziji ni predložil novega pooblastila. Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa po nastanku pravice do izrednega pravnega sredstva (po pravnomočnosti sodbe). Ker pooblastilo, na katerega se sklicuje pooblaščenec, izvira z dne 24.9.2007, torej iz časa pred nastankom pravice do izrednega pravnega sredstva, to pooblastilo ni popolno. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato treba revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat Vrhovnega sodišča) v zvezi s tretjim odstavkom 83. člena ZUS-1, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima.
ZZZDR člen 106, 106/1, 119.KZ člen 138, 138/3.ZSV člen 88.
prepoved stikov z otrokom - sum za dejanje, ki otroku ni v korist - kazenski postopek v teku
Pri določanju stikov otroka s staršem, s katerim ne živi, in njihovega obsega, je glavno merilo največja otrokova korist. Zato za prepoved osebnih stikov zadostuje že sum dejanja, ki otroku ni v korist, in ni nujno, da gre za sum kaznivega dejanja.
Ker je pogoj za pridobitev odškodnine iz prvega odstavka 59. člena ZZVR-1, izvedba vseh odrejenih ukrepov, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, tožeča stranka ni upravičena do odškodnine.
Ker ZGos zahteva, da se ceniki s cenami gostinskih storitev postavijo tudi na zunanje površine, je ob ugotovitvi, da le-teh na zunanjih površinah ni bilo, ukrepanje tržnega inšpektorja na zakonu utemeljeno.
odvzem lastninske pravice na podlagi odloka - sprememba prostorskega izvedbenega načrta - vrnitev stavbnega zemljišča
Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) ni predvideval, da v primeru spremembe prostorskega izvedbenega načrta pripade bivšemu lastniku pravica ponovne pridobitve odvzete nepremičnine (kot to ob izpolnjevanju določenih predpostavk določa Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini).
ZUP člen 87, 282. ZDavP člen 1, 1/5. ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 94, 94/1.
RTV naročnina – izvršljivost odločbe - vročitev
S tem, ko tožnici ni bila vročena navedena odločba na naslovu, na katerem tudi dejansko živi, niti ni bila poskušana vročitev na tem naslovu, ni bila podana procesna predpostavka izvršljivosti odločbe o plačilu RTV prispevka glede na določbo 282. člena ZUP, ki se po določbi petega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena. Izvršljivost odločbe, ki je vezana na vročitev odločbe stranki, je torej procesna predpostavka za nadaljevanje izvršbe, ki mora biti ugotovljena na način, ki je zakonsko predpisan. Ugotavljanje izvršljivosti odločbe kot procesne predpostavke pa ne pomeni poseganja v vsebino izvršilnega naslova.
Pritožbene navedbe, da je višje sodišče v odločitvah Pdp 1076/2006 in Pdp 1281/2007 štelo dodatek za neugodne vplive delovnega okolja za čisto denarno terjatev, so neutemeljene.
Tožena stranka je v pritožbi dokazala obstoj neenotne sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev o višini odpravnine delovnega invalida po 109. členu ZDR (pri čemer o podobnem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo). Ni namreč enotnega stališča o tem, ali je osnova za izračun odpravnine plača in nadomestilo, ki ga prejema delovni invalid, dvojna plača, ali plača, ki bi jo dobil, če bi delal poln delovni čas.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved
Nezakonitost odpovedi pomeni, da pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem še vedno velja. ZDR ne predvideva enostranske spremembe pogodbe o zaposlitvi brez soglasja delavca. V 118. členu je predvideno le prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, če ob nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec ne želi nadaljevati delovnega razmerja (prvi odstavek) oziroma če ne glede na predlog delavca sodišče ugotovi, da upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče (drugi odstavek).
Čeprav ZDR v 184. členu določa, da je delodajalec dolžan povrniti delavcu pri delu povzročeno škodo po splošnih pravilih civilnega prava in se tako opredeljena odškodninska odgovornost nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, individualno urejenih v pogodbi o zaposlitvi, se v dosedanji praksi sodišč ni štelo, da bi bil delavec z zavrnitvijo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo neustrezno ali ustrezno delo ob istočasni sprožitvi spora zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi in uveljavljanju nadomestila plače za čas nezakonitosti odpovedi na podlagi 171. člena OZ upravičen le do razlike prikrajšanja med plačo po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi in plačo na drugem delovnem mestu, za katero je podpis nove pogodbe odklonil.