ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetijali obratov člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je šlo za spremembo delodajalca v smislu določb 73. člena ZDR in Direktive Sveta 2001/23/ES. Delodajalec ima nedvomno pravico, da opravljanje določene dejavnosti prenese na pogodbenega partnerja. Tožena stranka je iz ekonomskih razlogov prepustila opravljanje uslug in sicer del čiščenja proizvodnih prostorov drugemu podjetju, čistilnemu servisu, zaradi česar je delo tožnice postalo nepotrebno.
direktor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - razrešitev - odpravnina - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Za odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zadostna že ugotovitev, da je bila odpoved dana prepozno.
Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bilo ne zakonske ne pogodbene podlage za odpravnino zaradi odpoklica (razrešitve) poslovodje.
ZGD, ki je veljal v letih 2002 in 2003, ni neposredno urejal odgovornosti poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, zato je po analogiji treba uporabiti določbe o odgovornosti članov uprave (258. člen ZGD).
uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih - pogoji za upokojitev - prenehanje delovnega razmerja - nezaposlenost
Zakonodajalec je omogočal predčasno upokojitev le tistim zavarovancem, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz poslovnih razlogov na strani delodajalca in so bili do uveljavitve ZPIZ-1 dejansko nezaposljivi, ne pa tudi tistim, ki so si po takem prenehanju delovnega razmerja sami ali s pomočjo zavoda za zaposlovanje uspeli zagotoviti drugo zaposlitev, pa če tudi le za krajša časovna obdobja.
ZDR člen 4, 11, 15, 15/4, 16, 125.OZ člen 86, 86/1, 89, 92, 619, 622.
podjemna pogodba - poskusno delo - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDR je prepovedano opravljati delo na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom ZDR, razen v primerih, ki jih določa zakon. Avtonomija strank glede na navedeno določbo torej ni neomejena. Vsebinsko se citirana določba navezuje na 16. člen ZDR, ki uzakonja domnevo o obstoju delovnega razmerja, če so podani elementi delovnega razmerja. Gre za zakonsko presumpcijo, pri kateri stranki v primeru spora ni potrebno dokazovati domnevanega pravnega dejstva - obstoj delovnega razmerja, temveč le t. i. domnevno bazo - elemente delovnega razmerja.
Ker je bilo tožniku po razrešitvi z delovnega mesta poslovodje družbe zagotovljeno ustrezno delo pri drugotoženi stranki kot ustanoviteljici prvotožene stranke in je tožnik za ponujeno delo z drugotoženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi in brez prekinitve nadaljeval z delom, ni bil upravičen do plačila odpravnine, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi določena za primer prenehanja delovnega razmerja pri prvotoženi stranki.
invalidnost - izguba delovne zmožnosti - zmanjšanje delovne zmožnosti - drugo ustrezno delo - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencem
Za drugo ustrezno delo se lahko šteje le delo v organiziranem delovnem procesu, ki je ekonomsko upravičeno, to je delo na ustreznem (lahko tudi ustrezno prilagojenem) delovnem mestu, na katerem lahko delovni invalid brez škode za poslabšanje zdravja dosega normalne delovne rezultate.
Po določbi 1. odstavka 83. člena ZUS-1 je potrebno revizijo vložiti v roku 30 dni od vročitve prepisa sodbe. Izdaja začasne odredbe je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ena od njih je tudi dovoljenost oziroma pravočasnost revizije. Ker le-ta ni izpolnjena, tudi ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.
V razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ki temelji na očitno napačni ugotovitvi, da tožeča stranka inovacijskega predloga ni predložila sodišču, je nasprotje med tem, kar se navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - zakonsko določeni minimum - uporaba podjetniške kolektivne pogodbe - bruto plača
V četrtem odstavku 109. člena ZDR določena omejitev višine odpravnine ni določena kot zakonsko določeni maksimum, ki bi kot ius cogens preprečevala ugodnejšo ureditev s katerokoli kolektivno pogodbo. Omejuje le višino odpravnine po drugem odstavku 109. člena tako, da se pri delavcih, zaposlenih nad trideset let, daljša delovna doba ne pozna več pri višini odpravnine, temveč znaša ta 10-kratnik osnove. Tako določena odpravnina je še vedno zakonski minimum, ki ga kolektivna pogodba - nenazadnje pa vedno tudi pogodba o zaposlitvi - lahko preseže.
ZPIZ-1 člen 109. Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah člen 5. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
Pokojni mož tožnice ni mogel uveljaviti pravice do akontacije v Sloveniji, ker je pravico do akontacije in pravico do pokojnine pridobil v Republiki Hrvaški.
odškodninska odgovornost delavca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Sodišče druge stopnje je v nasprotju z določbo 358. člena ZPP obšlo pomembne dejanske zaključke sodišča prve stopnje, ter brez obravnave in brez ocene izpovedb prič, ki so bile zaslišane v postopku pred sodiščem prve stopnje, tudi samo ugotovilo nekatera odločilna dejstva, ki ne predstavljajo dejanske podlage sodbe sodišča prve stopnje. Kršitev 358. člena ZPP predstavlja v reviziji uveljavljano bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je tudi vplivala na pravilnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - ugovor zoper izredno odpoved
Dodatna možnost ugovora zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po tem, ko delodajalec delavcu brez obdolžitve in brez vabljenja že vroči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni izpolnitve dolžnosti delodajalca, da delavcu omogoči zagovor v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZDR. ZDR takšnega ugovora in s tem dvostopenjskega postopka odpovedi ne pozna.
ponovna odmera starostne pokojnine - odmera pokojnine za nazaj - odločitev Ustavnega sodišča
Ker je bila odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-61/00 z dne 18. 9. 2003 objavljena v Ur. l. RS, št. 69/2003 z dne 3. 10. 2003, je tožena stranka tožniku pravilno priznala pravico do ponovne odmere starostne pokojnine, ki mu gre od 1. 11. 2003 dalje.
kategorija invalidnosti - spremembe v zdravstvenem stanju - dokončnost upravnega akta - odločitve sodišča
Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju predstavljajo novo stanje, ki ga sodišče ni pristojno presojati, ker o tem stanju še ni bilo odločeno v postopku pri toženi stranki. To novo dejansko stanje bo predmet presoje v novem postopku pri toženi stranki.
S tem, ko je sodišče prve stopnje razsodilo, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti, ni pa odločilo o njegovi pravici, dejansko ni uporabilo 81. člena ZDSS-1.
ZDR člen 7, 7/2, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 201, 236. SKPgd člen 17, 17/2. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije (2001) člen 18, 65.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - ureditev s kolektivno pogodbo - komisija za razlago kolektivne pogodbe
Sodišča ne veže morebitna razlaga kolektivne pogodbe, ki je kot taka lahko le (dodatno) tolmačenje posameznih določb kolektivne pogodbe. Ne more pa razlaga spreminjati določb kolektivne pogodbe in "razlaga", da se konkretna določba kolektivne pogodbe ne uporablja, pomeni evidentno spremembo kolektivne pogodbe. Take pristojnosti pa komisija za razlago nima: kolektivno pogodbo lahko spremenijo le stranke kolektivne pogodbe po postopku, ki so ga same dogovorile.
Tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila starejša delavka po določbi 114. člena v zvezi z 201. in 236. členom ZDR. Imela pa je ta status po določbi drugega odstavka 18. člena panožne kolektivne pogodbe, ki je za delavke starost znižal na 50 let ob določeni gostoti delovne dobe pri delodajalcu in skupne delovne dobe.
pridobitev in prenehanje lastninske pravice - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - objekti v upravljanju športnih društev - iura novit curia
ZSpo je v 64. členu posebej uredil lastninjenje športnih objektov, ki so bili ob njegovi uveljavitvi družbena lastnina ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na ta dan opravljala dejavnost v športu, poleg tega pa je določil, da bivša družbena zemljišča, na katerih so (bile) športne površine in so prešla po ZSKZ v družbeno last, postanejo z njegovim sprejemom last lokalne skupnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - glavna obravnava - vprašanja nasprotni stranki - neustrezen tožbeni zahtevek
Tudi če drži, kar tožnik navaja v reviziji, da mu sodišče (prve stopnje) na obravnavah ni vedno dopustilo postavljati vprašanj nasprotni stranki in razpravljati o dejstvih, ki jih sam šteje za pomembna, to samo po sebi ne predstavlja nezakonitega ali neenakopravnega obravnavanja. Dejstvo, ali ima ena od strank v postopku možnost postavljati vprašanja nasprotni stranki, namreč ni odločilno za pravilno izvedbo postopka. Stranka mora sama zatrjevati oziroma navesti dejstva in dokaze, na katere opira svoj zahtevek in s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke, ne pa o morda nejasnih dejstvih ali dejstvih, ki jih ne pozna, spraševati nasprotno stranko.
Tožbeni zahtevek, da naj tožena stranka nemudoma prekliče sklep o ponudbi sklenitve nove pogodbe z dne 25. 5. 2004 in to pogodbo, ni ustrezen. S tem v zvezi bi sodišči druge in prve stopnje morali upoštevati 2. člen ZPP, po katerem sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Tožena stranka ni delodajalec in torej po materialnem pravu ne more biti nosilec pravic (in obveznosti) iz delovnega razmerja s tožečimi strankami. Zahtevki iz delovnega razmerja, naslovljeni zoper toženo stranko so zato neutemeljeni.
Revizija je vsebinsko vložena samo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti revizijski razlog.