pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženje revizije
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdan v revizijskem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije) zadnja sodna stopnja odločanja.
ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 115, 115/1. ZENDMPE člen 19, 19/1.
stroški upravnega postopka - ureditev meje - osebni stroški
Osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka), torej stroškov, ki ne vplivajo neposredno na izvedbo postopka, ZUP med stroške postopka ne uvršča.
CZ (1976) člen 30b, 30b/4. CZ (1990) člen 32, 32/4. CZ (1995) člen 182.
naknadni obračun - prehodne carinske oprostitve - pogoji za oprostitev plačila carinskih dajatev iz naslova tujih vlaganj - uvoz opreme iz naslova vloge tuje osebe - uporaba prehodnih določb CZ (1995) - relativno zastaranje drugostopenjske odločbe carinskega organa
S tem, ko je tožeča stranka uvoženo blago dala v brezplačen najem znotraj roka pet let od dneva uvoza, je carinsko blago dala v uporabo drugemu, zaradi česar mora plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi četrtega odstavka 30.b člena CZ (1976) oziroma četrtega odstavka 32. člena CZ (1990), saj ni več izpolnjen namen predhodne carinske oprostitve. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da naknadni obračun carinskega dolga pomeni le nadaljevanje upravnega postopka, ki se je začel s sprejemom carinske deklaracije, zato je bil pravilno uporabljen CZ (1976) oziroma CZ (1990).
ZUN člen 54, 54/2, 55.ZGO-1 člen 190.ZUP člen 243, 243/2.ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2, 73, 73/1, 74, 74/1, 75, 75/1-3, 75/4, 107, 107/1.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija prizidka - skladnost s PUP - nedovoljena pritožbena novota - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - neopravljena glavna obravnava
Ugotovljene razlike v dimenzijah objekta med arhitektonsko skico PUP-a za sanacijo degradiranega prostora in geodetskim posnetkom ne vplivajo na dovoljenost posega. Sporno lokacijsko dovoljenje predstavlja konkretizacijo določb citiranega PUP, ob pripravi katerega je bil objekt že dokončan.
Starost otroka je tista okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbija domnevo nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, zlasti otroka, ki zaradi svoje zgodnje mladosti še ne more tvoriti svojega samostojnega mišljenja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz listin v upravnem spisu, da je v obravnavani zadevi tožnica zahtevo za obnovo postopka z dne 21. 5. 1999 vložila pri prvostopnem upravnem organu, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP (1986) odstopil toženi stranki, ter o tem obvestil tudi tožnico. Ta pa od tožene stranke ni zahtevala, da izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh, kot je to predvideno v drugem odstavku 26. člena ZUS (temu ustreza določba drugega odstavka 28. člena ZUS-1). Zato je utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da šele v primeru, če tožena stranka v sedemdnevnem roku po podani zahtevi za izdajo odločbe o predlogu za obnovo postopka ne bi odločila, bi tožnica izpolnila zakoniti pogoj iz drugega odstavka 26. člena ZUS (temu ustreza drugi odstavek 28. člena ZUS-1) za sprožitev upravnega spora pri sodišču.
naknaden obračun carinskega dolga – ponarejeno potrdilo o poreklu – nepravilno prijavljeni podatki v deklaraciji – preferencialna obravnava
Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je bilo potrdilo o poreklu blaga izdano za količino 25 ton in ne 250 ton sladkorja (količina na potrdilu je bila ponarejena tako, da je bila ničla naknadno dopisana), so izpolnjeni vsi pogoji za naknaden obračun carinskega dolga, saj deklarant (špediter, ki je nastopal v imenu in za račun tožeče stranke) v predmetnih deklaracijah ni prijavil pravilnih podatkov po prvem odstavku 240. člena CZ (1990), uvoženo blago pa je bilo neupravičeno deležno preferencialne obravnave.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v sklepu Up 858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.
pogodbeno pravo - izpolnitev obveznosti po pogodbi - obseg obveznosti - ugotavljanje vsebine pogodbe - dokazovanje z izvedencem - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ali sporni popis del definira pogodbeno obveznost tožeče stranke po pogodbi št. 1/93-1, ali ne, je odvisno od vsebine pogodbe št. 1/93-1. Ker pa sodišče druge stopnje presoje o obveznosti tožeče stranke po pogodbi št. 1/93-1 ni oprlo na vsebino te pogodbe, pač pa na vsebino osnovne pogodbe, je zmotno uporabilo avtonomno materialno pravo.
S pogodbo stranki posameznega pravnega posla izrazita voljo, ki je vsebina tega pravnega posla, z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Ugotavljanje konkretne vsebine pogodbe - dogovora ima zato značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja, v okviru katerega, če je treba uporabiti abstraktna pravila stroke in izkušnje, s katerimi sodišče ne razpolaga, lahko sodeluje izvedenec. Od ugotavljanja konkretne vsebine pogodbe pa je treba ločiti vsebino medsebojnih pravic in obveznosti, ki izvira iz na določen način izražene volje, ki pa ni dejstvo, ampak kreacija prava, ki je ni mogoče ugotoviti (ali morda kar neposredno zaznati) brez pravnega sklepanja.
Upnik se je sicer skliceval na sporazum strank o krajevni pristojnosti, a sporazuma ni priložil. Priložil je le splošne pogoje za opravljanje storitev S. s členom, ki govori o pristojnosti sodišča v Ljubljani, medtem ko ni priložil s strani dolžnika podpisane pogodbe, ki bi se sklicevala na te splošne pogoje (69. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po določbah o splošni krajevni pristojnosti - to je po 48. členu ZPP.
ZMZPP člen 52, 89. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I) člen 66.
zahteva za varstvo zakonitosti - sporazum o mednarodni pristojnosti - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - prorogirana pristojnost - dopustnost derogacije - acte clair
Temeljni princip pri presoji veljavnosti sporazuma o mednarodni pristojnosti je, da se dopustnost derogacije presoja po pravu derogiranega, dopustnost prorogacije pa po pravu prorogiranega sodišča. Pri presoji o dopustnosti derogacije domačega sodišča je treba upoštevati, da dogovor o prorogaciji tujega sodišča ne sme voditi k odvzemu možnosti priznanja in izvršbe odločbe tujega prorogiranega sodišča na območju države derogiranega sodišča, ki bi bilo pristojno v okviru pravil o splošni krajevni pristojnosti. Drugačno razumevanje načelne dopustnosti sporazuma o mednarodni pristojnosti iz 52. člena ZMZPP bi bilo v nasprotju z načelom pravičnosti in načelom koneksnosti, ki sta temeljni načeli mednarodnega zasebnega prava. Zato bi bil sporazum o mednarodni krajevni pristojnosti, po katerem bi bila izključena pristojnost domačega sodišča (pristojnega sicer v okviru splošne krajevne pristojnosti), učinkovit le tedaj, če bi bila sodba tujega (prorogiranega) sodišča pri nas lahko priznana in izvršljiva.
Sankcija za opustitev sodelovalne dolžnosti zavarovalnice bi bila v tem, da bi bila kljub temu, da je že potekel rok za plačilo premije, dolžna izplačati zavarovalnino v primeru nastanka zavarovalnega primera. Ne glede na obvestilo pa obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino velja le do izteka enega leta od zapadlosti premije. Po izteku tega roka zavarovalna pogodba neha veljati v vsakem primeru po samem zakonu.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izostanka dohodka iz neregistrirane dejavnosti
Pri izračunu škode je treba upoštevati najrazličnejše dohodke, ki jih je imel oškodovanec pred škodnim dogodkom, če so bili ti redni in jih je zaradi škodnega dogodka res izgubil. Pri neregistrirani dejavnosti je (po tem stališču treba) upoštevati davčne predpise, ter od tako ustvarjenih dohodkov upoštevati le tisto korist, ki bi oškodovancu ostala po plačilu predpisanih davščin.