povzročitev škode - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - nezmožnost za delo - izguba zaslužka - verjetnost bodoče zaposlitve - bodoči zaslužek - odmera odškodnine - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine - compensatio lucri cum damno - denarni dodatek - pravica socialnega varstva
Nezmožnost za delo sama zase ni podlaga za prisojo odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, temveč je nujno, da se le-ta odraža v okrnitvi ali izgubi sposobnosti pridobivanja in posledično na premoženjskem področju oškodovanca - v izgubi zaslužka. To pa se ne zgodi le v primeru, ko je oškodovanec ob škodnem dogodku zaposlen in prejema določen dohodek, temveč tudi, ko ni zaposlen, pa sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera ugotovi, da bi se oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, po rednem (normalnem) teku stvari v prihodnosti gotovo zaposlil in gotovo prejemal dohodek. Tudi v slednjem primeru se namreč posledice poškodbe odražajo v premoženju oškodovanca - v njegovem bodočem zaslužku. Denarni dodatek, ki ga je tožnik prejemal na podlagi Zakona o socialnem varstvu v času, za katerega mu je priznana odškodnina, temelji na povsem drugi osnovi in ni neposredno povezan z nastalo škodo, zaradi česar se v škodo zaradi izgubljenega zaslužka ne poračunava.
ZOR člen 12, 73. ZZZDR člen 51, 51/2. ZTLR člen 4, 4/2.
oblika pogodbe - ustna darilna pogodba - realizacija pogodbe - konvalidacija - dvakratno razpolaganje s premoženjem
Napaka v obliki pri ustno sklenjeni darilni pogodbi je zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti konvalidirala. Pravdni stranki sta se tudi vpisali v zemljiški knjigi. Aktivno legitimirana za razvezo darilne pogodbe ali za preklic darila bi bila le tožnikova mati kot darovalka. S toženkino nepremičnino kasneje tudi ne bi mogla več veljavno razpolagati, saj je z izročitvijo odsvojene nepremičnine v toženkino last in posest izgubila pravico z njo dejansko in pravno razpolagati.
denarne obveznosti - odškodnina - odškodninska odgovornost - valutna klavzula - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičeni zastopnik (falsus procurator)- kondikcija - načelo denarnega nominalizma
Edina škoda, ki je v vzročni zvezi z neupravičenim zastopanjem, je škoda zaradi zaupanja, ki se navadno kaže v obliki stroškov, ki jih ima dobroverni sopogodbenik.
Stališče pravne teorije in sodne prakse je, da se valutna klavzula razširja tudi na kondikcijski zahtevek na podlagi ničnih pogodb. ZOR nima določb o odpravi pravnih učinkov pri neobstoječih pogodbah, saj v takih poslih naj ne bi bilo niti zunanjih znakov, vendar pa bi morala imeti tožnica v razmerju do neupravičenega zastopnika vsaj takšno varstvo, kot bi ga bila deležna pri nični pogodbi. Revizijsko stališče, da tožnica svojega zahtevka ne bi smela oblikovati z valutno klavzulo, se tako izkaže kot materialnopravno zmotno.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - stroški kazenskega postopka
Na nerazumljivost izreka sodbe je mogoče sklepati le v primerih, ko se iz njega ne dajo ugotoviti odločilna dejstva, ki so zakonski znaki kaznivega dejanja ali dejstva, na katerih temelji obdolženčeva krivda.
Tožniki so tožbo vložili kot dediči po pokojni M. M. in v njej subjektivno kumulirali tožbene zahtevke za ugotovitev solastninske pravice vsakega od njih na nepremičninah do 1/4 in posledično za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, zahtevke pa opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Iz tako oblikovane tožbe izhaja, da so tožniki lastninsko pravico na nepremičninah, glede katerih zatrjujejo, da spadajo v zapuščino po pokojni M. M. (t. i. skupno lastnino), razdelili, tako da v razmerju do kasneje najdene zapuščine ne gre več za pravno skupnost dedičev. Tožniki zato v tej pravdi nastopajo kot navadni sosporniki.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - umik tožbe v zmoti - zastaralni rok
Vtožena terjatev ob vložitvi tožbe 17. 8. 2005, glede na to, da je tožnica za vtoževano škodo in toženko vedela že ob vložitvi prve tožbe 14. 6. 2000, ki jo je sicer kasneje umaknila, zastarala, saj je potekel triletni subjektivni zastaralni rok (prvi odstavek 376. člena ZOR).
davki - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – ugotovitev davčne osnove na podlagi ocene – metodologija za oceno – zavrženje revizije
Glede na to, da revident ostaja na nivoju pavšalne navedbe in je bilo o ugotovitvi davčne osnove na podlagi ocene in metodologije za oceno že odločeno s sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 920/2003 z dne 25.4.2007 ter o obravnavanem vprašanju že zavzeto stališče, revident ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije, določenega v 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za obstoj meničnega pooblastila načeloma zadoščata že dejstvi, da izdajatelj menični blanket podpiše in da tako menico izroči upniku. Konkretna vsebina pooblastila oziroma meje, znotraj katerih sme slednji prejeti blanket kasneje izpolniti (z vpisom denarnega zneska, datuma dospelosti plačila, časa izpolnitve itn.), pa so določene z bistvenimi sestavinami posla ali poslov, ki so podlaga za izdajo menice.
Denarni dodatek ne izvira neposredno iz škode (zmanjšane delovne zmožnosti), marveč iz drugega vzroka (tožnikove socialne stiske). Gre za prejemek za pomoč k tožnikovemu preživljanju. Zato je pravilno stališče, da denarni dodatek, ki ga je tožnik prejemal v času, za katerega mu je priznana odškodnina, temelji na povsem drugi osnovi in ni neposredno povezan z nastalo škodo, zaradi česar se v škodo zaradi izgubljenega zaslužka ne poračunava.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004663
ZKP člen 41, 371, 371/1-2, 371/1-6, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 372-5, 372-6, 378, 378/1, 424, 424/1.KZ člen 3, 3/2, 47, 311.URS člen 22.
zahteva za varstvo zakonitosti - izločitev sodnika - zavrnitev dokaznega predloga - rok za zahtevo za izločitev - dokazni predlog - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - enako varstvo pravic - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - nedovoljeni dokazi - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus - uporaba milejšega zakona - obvestilo o seji pritožbenega senata
Za poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo je treba šteti tista dejanja, ki ob upoštevanju krajevnih in časovnih okoliščin že pomenijo začetek izvrševanja kaznivega dejanja, torej začetek prestopanja meje (v konkretnem primeru so obsojenci tujce prepeljali v neposredno bližino slovenske meje in se napotili proti meji oziroma izogibajoč se policiji čakali v gozdu, da bi nato nezakonito vstopili v Republiko Slovenijo).
Stranka sme v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.
Priznanje terjatve tožnikov do zapuščine v zapuščinskem postopku, ne predstavlja podlage za ugoditev tožničinemu zahtevku v tej pravdi, če upoštevamo okoliščino, da sta toženki kasneje priznanje preklicali. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ker je v pravdi ugotavljalo, v kakšnih okoliščinah in iz kakšnih razlogov je bilo priznanje dano in tudi, ali je terjatev dejansko sploh nastala.
ZGO-1 člen 13, 14, 15, 17, 18, 32, 33, 54.ZPP člen 155, 165.ZUS-1 člen 25, 25/1, 76.
gradbeno dovoljenje - presoja strokovnih rešitev projektne gradbene dokumentacije
V projektiranje in projektno dokumentacijo tudi po presoji Vrhovnega sodišča zaradi odgovornosti za strokovne rešitve niti upravni organ in tudi ne kdo drug ne more posegati. V določenih delih se ta dokumentacija verificira s predpisanimi soglasji in pogoji. Z ZGO-1 je namreč zakonodajalec zaostril odgovornost projektantov in soglasodajalcev za stabilnost in varnost objektov ter za umestitev objektov v skladu z urbanističnimi oziroma gradbenimi predpisi. Ta odgovornost je po novi ureditvi prenešena na projektantska podjetja in posameznike ter na druge izvajalce, ki po ZGO-1 sodelujejo pri projektiranju in graditvi objektov. Zato upravni organi, ki so pristojni za izdajo gradbenih dovoljenj, ne morejo v svoji pristojnosti presojati strokovnih rešitev, ki izhajajo iz projektne gradbene dokumentacije.
ZKT člen 3, 4, 4/1-3, 4a, 4a-1. ZLS člen 29. ZUS-1 člen 87. ZPP člen 165.
komunalne takse – igre na srečo
Igre na srečo, kakršne so v obravnavanem primeru, se izvajajo na predmetih, konkretno igralnih avtomatih, zato ne gre izključno za storitev, tako kot to določa 4.a člen ZKT.
plačilo za pogodbeno opravljeno delo - potrdilo o plačilu - pobotnica - dokazno breme pri pravnih domnevah - prosta presoja dokazov
Pobotnica ni javna listina, ki bi dokazovala resničnost tistega, kar se v njej navaja. Je zapis izjave, s katero upnik priznava, da je dolžnik izpolnil svojo obveznost; njena funkcija je dokazna: z izstavitvijo pobotnice pridobi dolžnik zanesljiv dokaz, da je obveznost do upnika izpolnil. Dokazno breme tudi v primeru pravnih domnev ostaja nespremenjeno in stranka, ki ga nosi, mora ne glede na pravno domnevo dokazati svojo trditev o pravno relevantnem dejstvu.
izterjava davčnega dolga – prisilna izterjava – ugovori dolžnikovega dolžnika
Zoper sklep o prisilni izterjavi lahko dolžnikov dolžnik ugovarja v osmih dneh od prejema sklepa (prvi odstavek 55. člen ZDavP). Pri tem pa so njegovi ugovori omejeni na to, da tožniku sploh ni nič dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Drugih ugovorov ZDavP ne dopušča.
Solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti kot taka jasno opredeljena v tožbenem zahtevku in posledično v sodbenem izreku. Če ni, gre za deljivo obveznost, ki se deli na enake dele, če drugačna delitev ni določena.
višina odškodnine - status zemmljišča - kmetijsko zemljišče
Ob ugotovitvah, da je bil sporazum sklenjen v letu 1984, ko je bilo zemljišče tudi izročeno in gradnja končana, je relevantna tista vrednost zemljišča, ki jo opredeljuje njegov takratni status. To pa je status kmetijskega zemljišča.
Ugotovitev, ali je bilo zemljišče ob sklenitvi sporazuma v letu 1984 kmetijsko ali stavbno, je dejansko vprašanj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
Toženka je zaposlena pri krajevno pristojnem sodišču, ki je manjše sodišče in zato z njo sodno osebje in sodniki prihajajo pri svojem delu do vsakodnevnih neposrednih stikov, na takem sodišču pa ima tudi ona možnost lažjega dostopa do spisov. Te okoliščine lahko vzbudijo dvom v nepristranskost sojenja.
ZUS člen 92, 107. ZDoh člen 6, 6/1-5. ZDavP člen 123, 123/2.
davčna osnova za odmero dohodnine
V osnovo za odmero dohodnine se všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, čeprav odločba, s katero je bil ugotovljen, ni niti dokončna oziroma pravnomočna.