ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2.ZPP člen 367a, 367b.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljena vloga - upravni spor - primerna uporaba ZPP - zavrženje vloge
ZUS-1 samostojnega predloga za dopustitev revizije (drugače kot ZPP) ne predvideva, ampak mora revident v vloženi reviziji dokazovati njeno dovoljenost v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na to, da predloga za dopustitev revizije ZUS-1 ne predvideva, je bilo potrebno vlogo kot nedovoljeno zavreči, saj za njo ni pravne podlage.
Tožnika nista zatrjevala, da bi uporabo poti prepovedala prej kot je poteklo 20 let od nakupa, nista niti zatrjevala; na teh dejanskih ugotovitvah temelječa pravna presoja, da je toženec za dostop do svojega zemljišča preko zemljišča tožnikov uporabljal nad 20 let v dobri veri, je materialnopravno pravilna.
ZPP člen 7, 7/1, 41, 41/2, 180, 180/1, 212, 213, 367, 377. ZTLR člen 28, 30, 70, 74.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevki - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - ruševina - sklepčnost tožbe - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave
Tožnik kljub pozivu sodišča, da pavšalne navedbe o posesti svojih pravnih prednikov v letu 1998 konkretizira s trditvami, kako so njegovi predniki na ruševini izvajali dejansko oblast, tega ni storil, temveč se je skliceval na to, da bo sodišče dejstva ugotovilo z zaslišanjem prič. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožba nesklepčna in tožbeni zahtevek neutemeljen. Dokazni postopek te pomanjkljive trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti.
Sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, ker naj bi tožniku z opustitvijo njegovega zaslišanja odreklo možnost, da se izjavi o toženčevi izjavi. Dokazno sredstvo zaslišanja strank namreč ni namenjeno uresničevanju pravice do izjavljanja pred sodiščem.
ZOR člen 154, 154/2, 170, 173/1, 174/1. ZTPDR člen 73.
objektivna odgovornost delodajalca - škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost organizatorja tekmovanja - pojem nevarne dejavnosti - borilne veščine (judo)
Dejavnost oziroma aktivnost, ki je postala nevarna zato, ker ni bila pravilno izvajana, ni nevarna dejavnost v smislu določb prvega odstavka 173. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZOR in ni podlaga za objektivno odgovornost tistega, ki se z njo ukvarja.
Vprašanje ali lahko oškodovanec direktno zahteva plačilo odškodnine od policistov, ki so mu škodo povzročili pri svojem delu, je ob škodnem dogodku urejal ZOR. Takrat veljavni Zakon o policiji je namreč urejal zgolj odškodninsko odgovornost delavcev policije, ne pa tudi vprašanja ali ima oškodovanec direktni zahtevek proti policistu.
Odgovornost zdravstvene organizacije, v kateri se je pripetil škodni dogodek, je lahko poslovna (ko gre za strokovno napako), lahko pa temelji na civilnem deliktu (ko je škoda posledica nedopustnega posega v telesno integriteto).
V primeru, ko zdravnik med operacijo ugotovi, da je potreben dodaten poseg, mora operacijo prekiniti in dodatni poseg lahko izvede šele, če pacient z njim soglaša.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca predstavljajo pravnorelevanten sovzrok le, če je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost, skaženost) že pred škodnim dogodkom; v nasprotnem primeru - in tak je tudi obravnavani primer - deljene vzročnosti ni.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji
Z adaptacijo oziroma gradnjo poslovnega prostora na tujem zemljišču, ki sta ga imela v najemu tožnika leta 1979 kot nedobroverna graditelja po paragrafu 418 ODZ nista originarno pridobila lastninske pravice.
Tožnika nista pridobila lastninske pravice na nepremičnini niti na pogodbeni podlagi, saj pogodba o pridobitvi (so)lastnine zaradi vlaganj v nepremičnino ni dokazana.
ZUS člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 383.
revizija - postulacijska sposobnost zakonitega zastopnika – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
V obravnavani zadevi je revizijo vložil zakoniti zastopnik družbe, pri tem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP sodišče revidenta v obravnavani zadevi ni pozivalo na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Sodišče je tako zavrglo revizijo, ki jo je vložil zakoniti zastopnik družbe, ker ni najpozneje v njej izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Tožnik je objektivno kumuliral dva denarna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago, vrednost izpodbijanega dela pa ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije; revizija ni dovoljena.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vedenje o škodi v smislu določb prvega odstavka 376. člena ZOR je treba razlagati tako, da mora oškodovanec poznati okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Za začetek teka zastaralnega roka je zato pomembno, da je bila poleg ostalih že znanih posledic zatrjevane poškodbe ugotovljena tudi naglušnost kot možna posledica poškodbe, ni pa pomembno kdaj je bila kasneje diagnoza še potrjena, saj kvalitativno pri tem ne gre za nov element, ki bi prispeval k drugačni vednosti o škodi.
ZUS-1 člen 52, 75, 75/1-2, 83, 83/2-2. ZDoh-1 člen 89, 89/1.
davki - dovoljenost revizije - neenotna sodna praksa - odstop od sodne prakse - bistveno enako dejansko stanje - odločanje sodišča prve stopnje
Pogoj neenotne sodne prakse je mogoče z uspehom uveljavljati le, če sta obravnavani primer in primer, na katerega se sklicuje revident, v bistvenem enaka. Pogoja odstopa od sodne prakse pa ni dopustno uveljavljati, če sodišče prve stopnje o določenem pravnem vprašanju sploh ni odločalo oziroma če gre za vprašanje, ki glede na določbe ZUS-1 sploh ne more biti predmet revizijskega postopka.
pravni interes - ugotovitvena odločba organa prve stopnje - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - odpis davčnega dolga
Pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ni posegel v njegov pravni položaj, saj je odločba prve stopnje ugotovitvene narave. Organ prve stopnje je zgolj ugotovil, da je pravica do izterjave tožene stranke zastarala in da se iz tega razloga davčni dolg tožniku odpiše.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - skrajšani postopek - sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti - pravice obrambe - zaslišanje prič
S tem, ko se obdolženec odpove sojenju v navzočnosti (izrecno bodisi s konkludentnim ravnanjem), se hkrati tudi odpoveduje svoji pravici do aktivne obrambe na glavni obravnavi.
Če pravnomočna sodba temelji med ostalim na lažnih izpovedbah soobsojencev, ni podan obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP (ker obtoženci ne morejo biti storilci kaznivega dejanja krive izpovedbe), lahko pa je podan obnovitveni razlog po 3. točki prvega odstavka navedenega člena.
azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - sum zavajanja ali zlorabe postopka - zamolčanje predhodne vložitve vloge v drugi državi
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev tožene stranke, da je tožnik zlorabil postopek mednarodne zaščite, preuranjena. Prikritje, da je prosilec že pred podajo vloge za mednarodno zaščito v Sloveniji vložil vlogo za mednarodno zaščito v drugi državi, je res eden izmed razlogov, ki se štejejo za zavajanje oziroma zlorabo postopka, in so določeni v 25. členu ZMZ. Toda ob dejstvu, da je tožnik v prošnji sam navedel, da je za mednarodno zaščito že leta 1989 zaprosil v Švici, leta 1995 v Nemčiji in leta 2006 v Luxemburgu, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je prikril dejstvo vložitve prošnje na Finskem z namenom zlorabe postopka mednarodne zaščite. Zloraba bi bila, če bi zatajil tudi prejšnje prošnje, ne pa, če ni navedel le ene od njih.
revizija – odpravljena odločba tožene stranke – pravni interes
Ker je tožnik s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek, si svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati. Zato zanjo nima pravnega interesa oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010994
ZUP (1986) člen 249, 249/1-9.ZDen člen 88, 88/1.
obnova postopka izdaje dovoljenja za obnovitvena dela na nepremičnini, ki je predmet denacionalizacijskega postopka
V tem upravnem sporu je sporna le uvedba obnove upravnega postopka za dovolitev priglašenih del, ki je bila dovoljena, ker prizadeti stranki (Župnijski urad), ki je nesporno vložila denacionalizacijski zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, na kateri so bila dovoljena obnovitvena dela, ni bila dana možnost udeležbe v postopku dovolitve obnovitvenih del. Stališče sodišča prve stopnje, da je lahko vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka stranka v postopku, v katerem se obravnava premoženje, katerega denacionalizacijo zahteva vlagatelj zahteve, pa je po presoji revizijskega sodišča pravilno in je tudi skladno z določbo prvega odstavka 88. člena Zakona o denacionalizaciji ter z upravno-sodno prakso.