mejni ugotovitveni postopek – zapisnik – veljavnost pooblastila
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se mejni ugotovitveni postopek konča s podpisom zapisnika vseh prizadetih strank (mejašev) in da ta zapisnik ni upravni akt, zoper katerega bi bila možna pritožba in zato tudi ne izredna pravna sredstva, kot je zahteva za ugotovitev ničnosti oziroma predlog za obnovo postopka. Revidentka izpodbija veljavnost podpisa pooblaščenca na mejnem ugotovitvenem zapisniku, tega pa ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi v upravnem sporu, ampak le pred sodiščem splošne pristojnosti.
ZPIZVZ člen 6, 7. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (1992) člen 2, 2/2, 3, 6, 7.
vojaška starostna pokojnina - akontacija - čin - general polkovnik
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin v prvem odstavku 3. člena določa, da se upravičencem iz prve alineje in upravičencem iz druge alineje 2. člena, ki imajo odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev o odmeri pravic (kar je tudi tožeča stranka), od 1. 11. 1991 dalje izplačuje akontacija pokojnine in drugih dajatev v znesku, ki jim je pripadal za september 1991, z omejitvijo, da najvišji znesek akontacije ne sme presegati zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kot je bil določen za izplačila pokojnin po splošnih predpisih v Republiki Sloveniji. Tožniku bi torej morala biti akontacija odmerjena na podlagi 1. odstavka 3. člena Odloka, ne pa na podlagi 4. in 5. člena Odloka.
delavci policije - posebni delovni pogoji - plačilo dodatka - dežurstvo - pripravljenost za delo
Iz ZPol jasno izhaja razlikovanje med pripravljenostjo za delo na delovnem mestu in dejansko efektivno opravljenim delom, na katerega so vezani ostali posebni delovni pogoji iz 81. člena tega zakona. Tožbeni zahtevek, ki se glasi na plačilo dodatkov za delo ob nedeljah, praznikih, v nočnem času in v izmenah za čas dežurstva v obliki pripravljenosti za delo na delovnem mestu, ko tožeča stranka efektivnega dela ni opravljala, zato ni utemeljen.
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času pripravljenosti za delo na delovnem mestu ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.
ZP-1 člen 55, 55/5, 67, 67/1-3, 155, 155/1-6.URS člen 29, 29/1-4.
bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - privilegij zoper samoobtožbo - postopek pred prekrškovnim organom - redni sodni postopek
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo je dal policiji na kraju storitve prekrška, preden je bil poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegija zoper samoobtožbo, ne more biti dokaz, na katerega bi se smela opreti sodba o prekršku.
Sorodstveno razmerje med direktorjem kot zakonitim zastopnikom tožene stranke in sekretarko sodišča, ki je njegova žena, lahko vzbuja dvom v nepristranskost sodišča pri odločanju.
ZDR člen 34, 88, 115, 187, 188, 189, 190, 193.ZSDP člen 16, 22.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - starši - doječa delavka - obveščanje delodajalca
Zakon pri zagotovitvi varstva za nosečo delavko zahteva njeno aktivno ravnanje - takojšno predložitev zdravniškega potrdila o nosečnosti (oziroma predložitev tega potrdila takoj po prenehanju ovir). Naknadno predloženo potrdilo se ne more upoštevati. Aktivno ravnanje se zahteva tudi pri uveljavljanju varstva v času izrabe starševskega dopusta, saj mora delavka, ki tak dopust izrablja, delodajalca obvestiti o nameri izrabe že 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta.
Glede doječe delavke iz besedila 115. člena ZDR to ne izhaja izrecno, saj ni določeno, da mora o tem seznaniti delodajalca oziroma, da je dokaz (zdravniško potrdilo) o dojenju dolžna predložiti takoj, ko je to mogoče, oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju le-teh. Vendar pa si varstva delavke in s tem povezane obveznosti delodajalca, da upošteva takšno varstvo, tudi v tem primeru ni mogoče predstavljati brez njegove seznanjenosti z dejstvom, da delavka doji otroka.
Pritožnik mora navesti oziroma se izrecno sklicevati na konkretne odločbe Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost prakse sodišč druge stopnje. Zgolj pavšalno zatrjevanje o neenotni sodni praksi ne zadošča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovednega razloga - nezakonitost nove pogodbe o zaposlitvi - pravica do plače
Pravnomočna odločitev o nezakonitosti določbe nove pogodbe o zaposlitvi, s katero je bila tožnici na novo določena osnovna plača (v višini plačilnega razreda A1) in 2 % provizija od prihodka prodaje v preteklem mesecu, pomeni, da te določbe ni več mogoče upoštevati oziroma uporabljati za obračun in izplačilo njene plače. Zato ni utemeljen zaključek sodišča druge stopnje, da nova pogodba velja v smislu, da bo tožena stranka lahko tožnici še naprej izplačevala plačo po novi pogodbi in da tožnici pripada le razlika do plače po stari (že odpovedani pogodbi) v obliki odškodnine.
Ker je plača eden od bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi oziroma obveznosti delodajalca, bi odločitev sodišča druge stopnje pomenila, da je tožnici ob nedoločeni plači določena le odškodnina, ki po svoji naravi sploh ni plačilo za delo - v višini razlike med plačo, glede katere je nejasno, kako jo bo tožena stranka sploh obračunala (saj jo ne sme obračunavati po novi pogodbi o zaposlitvi), in zneskom osnovne plače v višini plačilnega razreda A3.
Ob pravnomočni odločitvi o nezakonitosti določbe o plači v novi pogodbi tudi ni razlogov za stališče sodišča prve stopnje, da naj se stranki sami dogovorita o novi plači - ker tožnici ne bi pripadala plača niti po podskupini tarifnega razreda A1 niti A3. Med strankama obstaja spor prav v tem in prav zaradi tega je tožnica uveljavljala sodno varstvo. V nastali izjemni situaciji tožnica upravičeno zahteva, da sodišče odloči o njeni plači kot (osnovnem) prejemku iz delovnega razmerja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004624
ZKP člen 52, 52/1, 136, 345, 345/1, 371, 371/1-5.KZ člen 145, 145/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - procesne predpostavke za pregon - predlog za pregon - sprememba in razširitev obtožbe - razširitev obtožnega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - oškodovanec - grožnja drugi osebi
Čeprav zakon ne predpisuje oblike predloga za pregon, mora biti oškodovančeva volja, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek, izražena jasno in nedvoumno.
Oškodovanec pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti je le oseba, pri kateri je nastal občutek ogrožene varnosti zaradi storilčevih groženj z napadom na njeno življenje ali telo.
V pravnem pouku pod odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča je povsem jasno zapisano, da je možna pritožba zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije. Takega jasnega pravnega pouka ni mogoče interpretirati tako, da je z njim dovoljena tudi pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje. Temu nasprotujejo tudi določbe ZDSS-1 in ZPP, ki ne določajo pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih oziroma uveljavlja prvo alinejo prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, kar ni dovoljen pritožbeni razlog. Presoja pogoja za dopustitev revizije iz prve alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je namreč prepuščena izključno sodišču druge stopnje in takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati.
Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
ZP-1 člen 14, 37, 57/1, 62, 62/1-1, 62/1-2, 156, 156/1-1.ZOPA člen 16.
pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - opis dejanskega stanja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Če so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca kot samostojnega podjetnika dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo, ni podana kršitev materialnih določb zakona kljub temu, da pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti samostojnega podjetnika za prekrške druge osebe, zlasti zaposlenega.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - neposredno ugotavljanje znakov prekrška
Seznanjanje z okoliščinami prekrška iz pripovedovanja prič pooblaščeni uradni osebi ne pomeni osebne zaznave prekrška; zato policist ne bi smel izdati plačilnega naloga, saj niso bili podani zakonski pogoji za njegovo izdajo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev in vabilo na zagovor - vročitev
Bistvena je osebna vročitev, manj oblika vročitve. Če je delavcu pisanje vročeno, pa čeprav delavec prevzema pošiljke ni podpisal, je delodajalec vročitev opravil. Pri tem sam kraj vročitve, posebno če sta se vročevalec in delavec zanj dogovorila, za presojo o opravljeni vročitvi ni pomemben.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPPSL je na podlagi potrjene prisilne poravnave dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Glede na navedeno določbo je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da se pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ne nanaša na celotno tožnikovo terjatev, ampak da velja za pravnomočno razsojeno stvar le glede 20 % terjatve.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - vračilo prispevkov
Tožnikova pokojninska doba v Republiki Sloveniji znaša štiri leta in štiriindvajset dni, skupna pokojninska doba (z upoštevanjem te dobe v Bosni in Hercegovini in Hrvaški) pa osemintrideset let in osem dni. To ob tožnikovi starosti enainšestdeset let glede na določbo 36. člena ZPIZ-1 ne zadošča za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Brez sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ni zakonske podlage, da bi bilo tožniku mogoče priznati sorazmerni del pokojnine.
Uveljavljeni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji (pred tem tudi v okviru SFRJ) ne omogoča vračanja pravilno plačanih prispevkov iz naslova obveznega zavarovanja delavcev v delovnem razmerju (izjema za vračilo prispevkov je določena le v 230 b. členu ZPIZ-1) in s tem v zvezi uporabo instituta neupravičene obogatitve tožene stranke, kot je urejen v obligacijski zakonodaji.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - disciplinska obravnava - vročitev vabila - bolniška odsotnost
Tožnik je imel za svojo odsotnost z zaslišanja pred disciplinsko komisijo opravičen razlog. Ker je tožena stranka kljub temu opravila disciplinsko obravnavo in izdala sklep, s katerim mu je izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, je kršila tožnikovo pravico do obrambe, ki je ena temeljnih pravic delavca v disciplinskem postopku. Kršitev te pravice pomeni takšno absolutno bistveno kršitev določb disciplinskega postopka, ki ima sama po sebi za posledico neveljavnost disciplinske odločitve.
V pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki sta jo sklenili tožena stranka in sindikat družbe, je bila za zaposlene, ki jim je na dan podpisa pogodbe manjkalo manj kot pet let do izpolnitve prvega pogoja za upokojitev, predvidena možnost, da jim tožena stranka ne plačuje premij za prostovoljno dodatno zavarovanje, ampak je za njih predvidena ob upokojitvi možnost enkratnega izplačila v višini seštevka premij, ki bi jim jih v skladu s pokojninsko shemo tožena stranka do tedaj vplačala v njihovo korist, če bi bili vključeni v pokojninski načrt. Tožnik ni upravičen do plačila premij, ki naj bi jih prejel v času od prenehanja pogodbe o zaposlitvi do upokojitve.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - uveljavljanje nezakonitosti odpovedi
ZDR je v 242. členu posebej uredil primere, ko zavarovanec zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne more uveljaviti denarnega nadomestila in v tem okviru tudi primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerih je pogoj za uveljavljanje denarnega nadomestila zahteva arbitražne odločitve ali sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi. Med temi primeri ni navedel odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejšemu delavcu brez njegovega soglasja (v nasprotju s 114. členom ZDR), zato je sodišče zmotno presodilo, da tožnik ne more uveljaviti denarnega nadomestila, ker zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljal sodnega varstva.