ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojiteljica v vrtcu - poslovni razlog - kriteriji za določanje presežnih delavcev - kolektivna pogodba
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ZDR ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev presežnih delavcev oziroma tistih delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi iz tega razloga odpove. Vendar takšna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu oziroma posamičnim delavcem iz poslovnih razlogov ne pomeni, da bi bila uporaba v naprej določenih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi odpove, nezakonita.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Ker tožnik nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni uveljavljal v delovnem sporu, ni mogel uspešno uveljaviti nadomestila za primer brezposelnosti.
Gre za premoženjski socialni spor iz 1. točke 31. člena ZDSS-1, v katerem glede na vrednost spornega predmeta revizija po zakonu ni dovoljena.
Ker sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije ni odločilo, bi lahko tožena stranka v smislu določb 325. člena ZPP predlagala izdajo dopolnilne odločbe.
Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka, si v tem obsegu ni zagotovila pravice do revizije. Ker v takem primeru revizija niti po ZDSS-1 niti po ZPP ni dovoljena, sodišče druge stopnje pa ob izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe tudi ni izrecno odločilo o dopustitvi revizije (5. točka 1. odstavka 31. člena ZDSS-1), je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP v tem delu revizijo zavrglo.
Kriteriji Združenja manager neposredno na višino tožničine plače niso mogli vplivati. Takšni kriteriji so lahko bili uporabljeni le kot izhodišče za sklepanje pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi delavci, niso pa mogli neposredno vplivati na vsakokratno pravno veljavnost individualnih pogodbenih določb.
Ob ugotovitvi, da je o pavšalnem plačevanju kilometrine odločil takratni direktor tožene stranke, se je sodišče utemeljeno oprlo na določbe 191. člena OZ, da tudi v primeru neupravičene pridobitve nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan. Direktor tožene stranke je bil na podlagi določb 248. člena ZGD pristojen za zastopanje tožene stranke tudi v razmerjih do zaposlenih glede izplačil kilometrine v zvezi z delom, tako da sodišče utemeljeno ugotavlja, da je vprašanje pavšalnega izplačevanja kilometrine lahko le stvar internega razmerja med direktorjem in toženo stranko, ki na obveznost tožene stranke do tožnice ne vpliva.
ZPIZ-1 člen 163, 390, 391, 397, 446.ZPIZ člen 190.
delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - ustavitev izplačevanja - uveljavitev novega zakona - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Za odločitev v tej zadevi ni pomembna določba 446. člena ZPIZ-1, saj predmet spora ni priznanje pravic iz naslova invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1, temveč ustavitev izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, kot pravice po ZPIZ - to je pravice, ki jo ZPIZ-1 tudi ne pozna v takšni obliki.
Določbi 390. in 397. člena ZPIZ-1 ne pomenita, da pravice oziroma uživanje pravic, ki so bile pridobljene še pred uveljavitvijo novega zakona, sploh ne morejo prenehati. Nasprotna razlaga bi bila nesistemska. Nadaljnje uživanje pridobljenih pravic po ZPIZ lahko tudi v obdobju veljavnosti ZPIZ-1 traja le toliko časa, dokler za to obstajajo (jasno določeni) pogoji po prejšnjem zakonu.
Že iz besedila 163. člena ZPIZ-1 izhaja, da se nanaša le na pravice na podlagi invalidnosti in telesne okvare, ki so pridobljene in določene po ZPIZ-1.
dodana doba - pokojninska doba - predpostavke za vložitev tožbe
"Dodana doba" je pojem iz ZPIZ-1. ZPIZ/92, na podlagi katerega je bil tožnik starostno upokojen, tega pojma ni poznal in zato tožnik na podlagi dodane dobe ni mogel uveljaviti nobenih pravic.
Ker tožnik ni dokazal, da se je zoper odločbo tožene stranke pritožil, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe iz 75. člena ZDSS-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - uporaba kolektivne pogodbe - bruto plača
Ker ZDR ni določil najvišjih zneskov odpravnin, je potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 7. člena ZDR, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, torej tudi višje odpravnine.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - kršitev pravice osebnosti - objava v tisku - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - upoštevanje kazenske zakonodaje - resničnost navedenih dejstev - objava z namenom zaničevanja
ZOR ne opredeljuje pojma razžalitve dobrega imena in časti ter pravice osebnosti. Vprašanje protipravnosti takih škodnih dogodkov kot enega izmed elementov civilnega delikta se zato presoja s pomočjo kazenske zakonodaje za področje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Na podlagi 169. in 171. člena Kazenskega zakonika je protipravnost ravnanja izključena, če je toženec lahko utemeljeno verjel v resničnost navedenih dejstev in če jih ni objavil z namenom zaničevanja.
Ne glede na to, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o temelju zahtevka izhajali iz dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izrek pravnomočne kazenske sodbe, v pravdnem postopku ni mogoče uveljavljati izločitvenih razlogov glede sodnikov, ki so sodelovali pri sojenju v kazenski zadevi.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ali gre za mladoletnika, ki je nesposoben razumeti pomen pravice, da se odreče pričanju, je dejansko vprašanje, ki ga lahko sodišče ugotavlja tudi s pomočjo strokovnjaka, vendar je sodišče zavezano k takemu ravnanju šele v primeru, ko glede na starost in zrelost mladoletnika ter glede na okoliščine, ki so ugotovljene v konkretnem primeru, podvomi v njegovo sposobnost.
azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - utemeljen razlog - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Sklicevanje prosilca na to, da ni bil seznanjen s potekom postopka in da si je predhodno želel neodvisen pravni nasvet, ni opravičljiv razlog za (pre)pozno izražen namen za vložitev prošnje.
pogodba o leasingu - izpolnitev pogodbe - soglasje volj - indirektni finančni lizing - načelo vestnosti in poštenja
Ker sta lizingojemalec in dobavitelj s predložitvijo potrdila o prevzemu vozila tožečo stranko namerno zavedla, je sedaj sklicevanje revidenta na neizpolnitev pogodbe s strani tožeče stranke v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Če bi v resnici prišlo do neizročitve predmeta lizinga toženi stranki, bi morala le-ta v skladu s 4. členom sklenjene pogodbe o lizingu proti dobavitelju uveljavljati izpolnitveni zahtevek ter v skrajnem primeru od lizing pogodbe odstopiti.
ZUP (1986) člen 49, 249, 249/1-9, 267, 268, 268/1.ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2.
ničnost - upravičen predlagatelj za izrek ničnosti - stranka v postopku - trditveno in dokazno breme
Ker tožnica v postopku izdaje odločb, katerih ničnost uveljavlja, ni sodelovala kot stranka postopka, je tožena stranka pravilno presodila, da je kot predhodno vprašanje treba najprej preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka na podlagi 9. točke 249. člena ZUP (1986) in v tem okviru presoditi, ali bi tožnica morala imeti položaj stranke v navedenem postopku parcelacije. Stranka, ki zahteva udeležbo v upravnem postopku, je tista, ki mora izkazati okoliščine, ki opravičujejo njen položaj stranke v postopku.
dovoljenost revizije - revizija tožeče stranke - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - odpravljena odločba tožene stranke - zavrženje
Tožnik je s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ob takšnem stanju stvari si tožnik po presoji Vrhovnega sodišča svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati, torej zanjo nima pravnega interesa oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost delodajalca - izročitev stvari tretjemu - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine
Ker je toženkin zavarovanec izvedbo del, pri katerih je prišlo do škodnega dogodka, zaupal drugemu, tožnik pa ni dokazal obstoja okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da kljub temu ni prišlo do prenosa odgovornosti, je pravilna odločitev, da za škodo, nastalo pri opravljanju nevarne dejavnosti, ni odgovoren toženkin zavarovanec.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tega pa revidentka v obravnavani zadevi ni storila, saj ni na jasen in razumljiv način navedla niti tega, katero pravno vprašanje šteje za pomembno.
sklenitev najemne pogodbe - imetništvo stanovanjske pravice - pojem stanovanja kot pravni standard - začasni prostori
Ker pa je bil objekt, v katerega se je tožnica vselila, namenjen poslovni dejavnosti (shranjevanje orodja) oziroma začasnemu bivanju, je utemeljen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da se prostori, ki jih je leta 1988 zasedla tožnica, ne morejo šteti za stanovanje.