direktna revizija - dovoljenost direktne revizije - tožba na ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - različna dejanska podlaga - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnica je v tožbi uveljavljala zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja glede nepremičnin, ki jih je pridobila na podlagi pogodbe z dne 11. 8. 1987. Naknadno je uveljavljala še zahtevek za ugotovitev lastninske pravice glede nepremičnine, ki jo je pridobila na podlagi pogodbe z dne 28. 11. 1990. Zahtevka torej temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnica pa je navedla le eno vrednost spornega predmeta. Po ustaljenem stališču sodne prakse ima navedba take nediferencirane vrednosti spornega predmeta enako posledico kot popoln izostanek take navedbe, to je nedovoljenost revizije.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - skupno premoženje - deleži na skupnem - premoženju
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela, pokojnine in podobno (dejavniki, ki se lahko štejejo in merijo), ampak se ugotavljajo tudi nemerljivi, pa vseeno pomembni dejavniki. Prispevkov zakoncev zato ni mogoče ugotoviti matematično s povsem natančnimi merili.
prepovedan prehod preko državne meje - poskus - pripravljalna dejanja
Dogovor posameznikov, da bodo prekoračili državno mejo brez ustreznega dovoljenja in začetek potovanja lahko predstavlja le tako imenovano pripravljalno dejanje, ne pa začetek izvrševanja znakov kaznivega dejanja oziroma poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehoda preko državne meje.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 člen 19. Uredba o slovenskem kmetijsko-okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 člen 5, 5/1-4.
pridobitev sredstev iz neposrednih plačil za ekološko kmetovanje
Eden od pogojev za pridobitev neposrednih plačil za ukrep iz programa SKOP je, da obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ne presega 1,9 GVŽ/ha kmetijske površine. Glede na dejansko ugotovitev, da obtežba z živino na kmetijskem zemljišču tožnika presega navedeni normativ, tožnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev sredstev iz neposrednih plačil za ekološko kmetovanje.
Nižji sodišči sta pravilno presodili, da tožniki neutemeljeno uveljavljajo razveljavitev sporne pogodbe zaradi zmote in prevare. Iz njihovih ugotovitev izhaja, da tožniki ob sklepanju pogodbe niso bili v zmoti, saj so vedeli, da je višina najemnine odvisna od uspešnosti poslovanja restavracije v njihovih poslovnih prostorih in da so kljub temu pogodbo sklenili. Toženka jim ni zagotovila najnižjega zneska najemnine, zato jih ni spravila v zmoto o višini najemnine in jih ni prevarala. Zainteresiranost toženke za sklenitev najemne pogodbe prav za njihove poslovne prostore sama po sebi še ne izkazuje njene prevare. Če so se tožniki v svojih pričakovanjih o višini najemnine zmotili, lahko to pripišejo le svoji neskrbnosti in lahkomiselnosti. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da bi vsak povprečno razgledan posameznik moral in mogel sklepati, da v najemni pogodbi določena najemnina vzpostavlja poslovni rizik najemodajalcev. Pri presoji zmote ali prevare je pomembna volja pogodbenih strank ob sklepanju pogodbe.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - določitev stikov z otrokom - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi je toženec utemeljil nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi njegovega predloga za ureditev stikov z otrokom med poletnimi počitnicami, je storilo relativno bistveno kršitev postopka.
Ob upoštevanju celovite obrazložitve, v kateri je sodišče zavzelo (pravilno) stališče, da je pri določitvi preživnine potrebna globalna ocena potreb, in iz katere izhaja, da znesek 350 EUR ne predstavlja matematičnega seštevka stroškov staršev za otroka, je nasprotje med ugotovitvijo, da bo toženec v času, ko bo otrok pri njem, dolžan poskrbeti za njegovo preživljanje, in sklepom, da mora prispevati polovico ugotovljenih mesečnih potreb, zgolj navidezno.
Ob ugotovitvi, da bi toženec glede na svoje strokovne kvalifikacije moral prejemati višje dohodke od tistih, o katerih so podatki v spisu, ni pomembno, ali ima poleg izkazane plače še drug vir dohodka.
koncesije - aktivna legitimacija za sprožitev upravnega spora
Na podlagi ugotovitve, da tožeča stranka ni sodelovala na prvem razpisu za izbiro koncesionarja, ker je bila njena vloga kot nepopolna zavržena s pravnomočnim sklepom, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za sprožitev upravnega spora.
povrnitev premoženjske škode na objektu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - miniranje - odgovornost izvajalca in naročnika del - domneva vzročnosti - solidarna odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve
Odgovornost naročnika po 207. členu ZOR je akcesorna odškodninski odgovornosti izvajalca. Ni se mogoče strinjati s toženčevo navedbo, da sodišče prve stopnje izvajalčeve odgovornosti ni ugotavljalo. V tem postopku izvajalec sicer ni nastopal kot tožena stranka. Vendar je sodišče ugotovilo, da je toženec kot naročnik pri izvajalcu naročil dela miniranja, izvajalec pa je ta dela izvedel. Ker ta dela pomenijo nevarno dejavnost, za katero tako izvajalec kot naročnik objektivno odgovarjata, je breme za izpodbijanje domneve vzročnosti iz 173. člena ZOR (po kateri se za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo šteje, da izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ni bila vzrok) na toženčevi strani. Toženec ni dokazal, da dela miniranja niso povzročila škode na hiši tožnikov, zato sta sodišči pravilno zaključili, da so bila prav ta dela njen vzrok.
Ker je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, in sicer na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru v skladu z drugim odstavkom 96. člena ZUS-1 niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini.
Kakšne so posledice delne nekrivdne naknadne nemožnosti izpolnitve pri dvostranskih pogodbah je odvisno od tega, ali dogovorjena izpolnitev pomeni celoto in delna izpolnitev ne odgovarja namenu pogodbenih strank. Delna izpolnitev se v takšnem primeru šteje za neizpolnitev in delna nemožnost izpolnitve je enaka popolni nemožnosti izpolnitve. To pomeni, da je druga stranka prosta svoje obveznosti. Vendar ta posledica ne nastopi avtomatično na podlagi samega zakona kot pri popolni naknadni nemožnosti, ampak pogodba preneha šele z enostransko izjavo stranke, ki naj bi prejela nemožno izpolnitev; sicer pogodba ostane v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti (drugi odstavek 116. člena OZ).
ZLPP člen 5.ZSKZ člen 14. ZJS člen 57, 57/5.ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona originarna pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Vsakdo, ki sodeluje v prometu z nepremičninami, mora upoštevati tudi obstoječe in veljavne zakone, ki opredeljujejo pravice na nepremičnini, in se ne more zanašati izključno na podatke o zemljiški knjigi.
CZ člen 150.ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 85, 85/1.ZPP člen 191, 191/1-1.
uvrstitev v carinsko nomenklaturo - dejansko in pravno vprašanje
Pojma "novo" in "rabljeno" vozilo sta pravna standarda, ki ju mora pristojni organ ustrezno interpretirati. Pri tem torej ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja, kot zmotno meni tožeča stranka. Ali je treba šteti vozilo, ki je že bilo predhodno registrirano, za rabljeno vozilo, je torej pravno vprašanje.
garancija - jamčevanje za stvarne napake - izbira med alternativnimi obveznostmi - uporaba stvari
Čeprav ima zahtevek za izročitev stvari brez napake pravno naravo izpolnitvenega zahtevka, je njegova posebnost v tem, da ga kupec uveljavlja po tem, ko je že sprejel prodajalčevo izpolnitev, ki zaradi napake nima značilnosti pravilne izpolnitve. To pomeni, da lahko kupec stvar z napako uporablja, vse dokler mu prodajalec ne izroči druge stvari brez napake. Obveznost prodajalca izročiti drugo stvar brez napake in obveznost kupca vrniti prodajalcu prvo stvar sta namreč vzajemni. Običajna dotrajanost stvari zaradi njene običajne uporabe ne more povzročiti izgube pravice za izročitev druge stvari brez napake na podlagi 1. točke prvega odstavka 488. člena ZOR.
denacionalizacija - izvensodna poravnava - višina odškodnine - vrnitev nepremičnine v naravi - razlastitev - odplačna pridobitev
Za presojo utemeljenosti predloga predlagateljice na podlagi 73. člena ZDen je odločilno, ali bi bila nepremičnina parc. št. 1701 k.o. ... v denacionalizacijskem postopku vrnjena v naravi, če do poravnave ne bi prišlo.
ZOR člen 488.ZPP člen 165/3, 339/2-14, 380, 380/2.
odškodnina za nemožnost uporabe stanovanja - stvarne napake - višina škode - ugotavljanje višine škode - primeren dokaz
Nemožnost natančne ugotovitve višine nastale škode še ni razlog za zavrnitev odškodninskega zahtevka. Tožbena trditvena podlaga daje dovolj opore za obravnavanje tega zahtevka po temelju, tožnica pa je ponudila tudi povsem primeren in ustrezen predlog v smeri dokazovanja obsega povzročene ji škode.
ukrep gradbene inšpekcije - začasna odredba - zadržanje izvršitve akta, ki se izpodbija s tožbo
Na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 se lahko izda le začasna odredba, s katero se poseže v izvrševanje (s tožbo) izpodbijanega akta, ne more pa se zadržati izvrševanje akta, ki ni predmet upravnega spora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Ker bi okoliščina, da je toženka zaposlena pri Okrajnem sodišču ... kot sicer stvarno in krajevno pristojnem sodišču za odločanje v tej zadevi, mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča v sporu, je sodišče določilo drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi.