določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Razlogi, ki jih navaja toženec, ne kažejo na to, da se bo lažje opravil postopek pred drugim sodiščem, ker je Okrajno sodišče v Domžalah že izvedlo ves izvršilni postopek, v katerem so bile prodane dolžnikove stvari. Zato naj izda še sklep o poplačilu, kakor je odločilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Glede na fazo, v kateri je postopek, torej ni utemeljenega razloga za delegacijo drugega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Za zagotovitev videza nepristanskosti sojenja, ker je tožnik sodnik pritožbenega sodišča, ki naj bi odločalo v pritožbenem postopku, je Vrhovno sodišče za to odločanje določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - odškodninski spor - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 5.500 EUR in ker tožena stranka uveljavlja 50 % krivdo tožnika, torej priznava odgovornost svojega zavarovanca v višini 50 % ali največ do prisojenih 2.750 EUR. Natančnega zneska ni mogoče ugotoviti, ker ga revidentka ni navedla in ker ugovarja tudi prisojeni višini odškodnine, pri tem pa ne pove, koliko naj bi po njenem znašala pravična odškodnina.
ZIP člen 251c.ZIZ člen 17, 44, 53, 55, 55/1-8, 59, 59/1, 60.
tožba na nedopustnost izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - izvršilni naslov - dogovor strank posojilne pogodbe - pogodbene zamudne obresti
V tej pravdi zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe se ugotavlja, ali je izvršba nedopustna, ker je terjatev zaradi plačila prenehala, pri čemer se upoštevajo izvršena plačila v skladu s sklepom o izvršbi, vendar le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Izvršbe namreč ni mogoče dovoliti preko okvirov izvršilnega naslova.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1, 63.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje uporabe prvega odstavka 9. člena ZDen - ustaljena sodna praksa - zelo hude posledice
Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen in po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
prometna inšpekcija - državna cesta - ograja - preglednost ceste - dovoljenje za poseg
Ker sta tožnika ob regionalni cesti (ki je državna cesta na podlagi 3. člena ZJC) postavila 2 - 3 m visoko ograjo, ki bistveno ovira preglednost ceste (ne da bi si pridobila dovoljenje za tak poseg in tudi ne soglasja Direkcije za ceste), je prometni inšpektor pravilno postopal v skladu s 6. točko 1. odstavka 74. člena v zvezi s 47. in in 66. členom ZJC.
dovoljenost revizije v zakonskih sporih - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Glede zahtevka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze je v postopku, ki ureja zakonske spore, že v prvem odstavku 420. člena ZPP izrecno navedeno, da revizija v zakonskih sporih ni dovoljena.
Glede dveh zahtevkov, za katera je tožnica navedla skupaj vrednost 5.000.000 tolarjev in je ni razčlenila, čeprav bi to morala storiti glede na 41. člen ZPP, pa sodišče ugotavlja, da gre za zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato bi morala tožnica navesti vrednost vsakega od njiju posebej.
Ker sta tožnica in zapustnica glede stanovanja sklenili odplačno pogodbo, je pravilen zaključek, da se vrednost stanovanja tožnici ne vračuna v njen dedni delež.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe po smrti prejšnjega najemnika
Po naravi stvari je za sklenitev najemne pogodbe potrebno sodelovanje obeh pogodbenikov, zakon pa izrecno govori o dolžnosti lastnika, da (ob izpolnjevanju zakonskih pogojev) sklene najemno pogodbo z upravičeno osebo (prvi odstavek 109. člena SZ-1). Za nezakonito uporabo stanovanja zato ne gre v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje najemnega razmerja iz 109. člena SZ-1, edina ovira za sklenitev najemne pogodbe pa je lastnikova neutemeljena odklonitev.
ZD člen 132. ZTLR člen 3, 14, 16.ZOR člen 210, 219.
dedovanje nepremičnine - skupna lastnina dedičev - uporaba tuje stvari - solastnina - neupravičena pridobitev - uporabnina
Šele z ugotovitvijo deležev posameznih solastnikov na sporni nepremičnini, pa je mogoče odločati o plačilu uporabnika za uporabo (delno) tuje stvari.
Prvenstvena obveznost vsakega lastnika je, da svojo stvar uporablja le v mejah, ki jih določa zakon, in da se vzdržuje kršitve lastninske pravice drugega (3. člen ZTLR), kar seveda velja tudi v razmerju do solastnika (prvi odstavek 14. člena ZTLR).
javni razpis za podelitev koncesije - neprimerljivost cenikov ponudnikov za opravljanje obvezne gospodarske javne službe
Ker cenika na javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe prijavljenih ponudnikov nista bila primerljiva, ni bilo mogoče ugotoviti, kateri ponudnik je dejansko ugodnejši. Zato je bilo utemeljeno odločeno, da se v postopku nihče ne izbere.
CZ člen 154, 154/1.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - - verodostojnost potrdila o poreklu
Pri obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi. Zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala vse ugovore v zvezi s ponarejenostjo potrdila o poreklu blaga in predlagala vse ostale dokaze za obrambo svojih pravic.
O mednarodni zaščiti odloča pristojni organ v pospešenem postopku (54. člen ZMZ), če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz prve do osme alineje 23. člena ZMZ, če so ti podani, pri čemer lahko prošnjo v pospešenem postopku zavrne kot očitno neutemeljeno, če je podan kateri od razlogov, navedenih v 55. členu ZMZ.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - zmota o obstoju dolga - krivda za zmoto - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - zavračanje (renvoi)- pravo, ki ga je treba uporabiti
Vprašanje krivde za zmoto o obstoju dolga pri uporabi 191. člena OZ (drugače kot pri uporabi pravil o zmoti pri pogodbah) ni pravno pomembno.
Pojem védenja iz 191. člena OZ ne zadeva le stanja plačnikove zavesti, temveč je povezan tudi z njegovo voljo: za prenehanje pravice, da zahteva vrnitev, ni vselej dovolj, če ve, da ni dolžan, pač pa je treba, da lahko v svoje prikrajšanje tudi prosto privoli. Povračilo je upravičen zahtevati tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda plača kljub temu, ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko zadele kakšne posledice, če ne plača. To je tudi izhodišče za razlago pojma sile. Tega pojma tako ni pravilno razlagati tako, da bi bilo plačilo opravljeno v sili, če bi toženka tožnico izsiljevala: dovolj je, da so podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne.
ZGO člen 36. ZJC člen 2, 14, 14/1-2, 82.URS člen 69.
enotno dovoljenje za gradnjo - pogoji za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo - dostop do javne poti - javno dobro - odlok o kategorizaciji
Ker je Odlok o kategorizaciji ob času odločanja upravnih organov še vedno veljal, je bilo treba tudi tožnikovo parcelo v tem upravnem sporu šteti za javno dobro, kar pomeni, da investitorici (kot tudi vsem drugim uporabnikom) za prevoz preko te parcele ni bilo treba imeti dovoljenja tožnika kot lastnika te parcele.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna podlaga - zavrženje revizije
Tožeča stranka je v tožbi uveljavljala dva zahtevka z različno pravno podlago. Za presojo dovoljenosti revizije, ki jo je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje, je odločilna vrednost vsakega izpodbijanega tožbenega zahtevka posebej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - spor v zvezi z obnovo stavbe pristojnega sodišča
Spor izvira iz obnove sodne stavbe, katere upravnik je prav sodišče, ki vodi postopek in pri njeni izvedbi so sodelovali uslužbenci istega sodišča. To je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Ugovor pasivne legitimacije je tožena stranka utemeljevala s trditvijo, da je tožeča stranka toženi z izpodbijanimi pravnimi dejanji vrnila denar tožene stranke, ki zato naj ne bi bil postal del stečajne mase. Da bi bil njen takšen ugovor utemeljen, bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da ji je bil vrnjen denar, ki je bil ob izročitvi tožeči stranki individualiziran na ustrezen način, tako da bi ga bilo mogoče po posameznih enotah, ali skupno objektivno in tudi namensko ločiti kot lastninski species od drugega denarja, s katerim je utegnila tožeča stranka razpolagati (prim. načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. in 27. 10. 1981, Poročilo VSS 1/81 str. 77).