SZ člen 117, 117/1, 117/5.ZOR člen 361, 361/1, 371.
privatizacija stanovanj - zahteva imetnika stanovanjske pravice za prodajo - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - zastaranje
Upravičenec do odkupa stanovanja po 117. členu SZ mora poleg imetništva stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ izkazati, da je bila zahteva za odkup vložena pravočasno in da lastnik stanovanja v 30 dnevnem roku ni sklenil pogodbe o prodaji stanovanja. Po tem roku pa je mogoče zahtevati prodajo s tožbo, ki mora biti vložena v splošnem zastaralnem roku.
Ker sta tožnica in zapustnica glede stanovanja sklenili odplačno pogodbo, je pravilen zaključek, da se vrednost stanovanja tožnici ne vračuna v njen dedni delež.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe po smrti prejšnjega najemnika
Po naravi stvari je za sklenitev najemne pogodbe potrebno sodelovanje obeh pogodbenikov, zakon pa izrecno govori o dolžnosti lastnika, da (ob izpolnjevanju zakonskih pogojev) sklene najemno pogodbo z upravičeno osebo (prvi odstavek 109. člena SZ-1). Za nezakonito uporabo stanovanja zato ne gre v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje najemnega razmerja iz 109. člena SZ-1, edina ovira za sklenitev najemne pogodbe pa je lastnikova neutemeljena odklonitev.
ZD člen 132. ZTLR člen 3, 14, 16.ZOR člen 210, 219.
dedovanje nepremičnine - skupna lastnina dedičev - uporaba tuje stvari - solastnina - neupravičena pridobitev - uporabnina
Šele z ugotovitvijo deležev posameznih solastnikov na sporni nepremičnini, pa je mogoče odločati o plačilu uporabnika za uporabo (delno) tuje stvari.
Prvenstvena obveznost vsakega lastnika je, da svojo stvar uporablja le v mejah, ki jih določa zakon, in da se vzdržuje kršitve lastninske pravice drugega (3. člen ZTLR), kar seveda velja tudi v razmerju do solastnika (prvi odstavek 14. člena ZTLR).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1, 63.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje uporabe prvega odstavka 9. člena ZDen - ustaljena sodna praksa - zelo hude posledice
Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen in po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
prometna inšpekcija - državna cesta - ograja - preglednost ceste - dovoljenje za poseg
Ker sta tožnika ob regionalni cesti (ki je državna cesta na podlagi 3. člena ZJC) postavila 2 - 3 m visoko ograjo, ki bistveno ovira preglednost ceste (ne da bi si pridobila dovoljenje za tak poseg in tudi ne soglasja Direkcije za ceste), je prometni inšpektor pravilno postopal v skladu s 6. točko 1. odstavka 74. člena v zvezi s 47. in in 66. členom ZJC.
dovoljenost revizije v zakonskih sporih - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Glede zahtevka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze je v postopku, ki ureja zakonske spore, že v prvem odstavku 420. člena ZPP izrecno navedeno, da revizija v zakonskih sporih ni dovoljena.
Glede dveh zahtevkov, za katera je tožnica navedla skupaj vrednost 5.000.000 tolarjev in je ni razčlenila, čeprav bi to morala storiti glede na 41. člen ZPP, pa sodišče ugotavlja, da gre za zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato bi morala tožnica navesti vrednost vsakega od njiju posebej.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - odškodninski spor - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 5.500 EUR in ker tožena stranka uveljavlja 50 % krivdo tožnika, torej priznava odgovornost svojega zavarovanca v višini 50 % ali največ do prisojenih 2.750 EUR. Natančnega zneska ni mogoče ugotoviti, ker ga revidentka ni navedla in ker ugovarja tudi prisojeni višini odškodnine, pri tem pa ne pove, koliko naj bi po njenem znašala pravična odškodnina.
ZIP člen 251c.ZIZ člen 17, 44, 53, 55, 55/1-8, 59, 59/1, 60.
tožba na nedopustnost izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - izvršilni naslov - dogovor strank posojilne pogodbe - pogodbene zamudne obresti
V tej pravdi zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe se ugotavlja, ali je izvršba nedopustna, ker je terjatev zaradi plačila prenehala, pri čemer se upoštevajo izvršena plačila v skladu s sklepom o izvršbi, vendar le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Izvršbe namreč ni mogoče dovoliti preko okvirov izvršilnega naslova.
prepozna pritožba - vročanje - trditveno in dokazno breme
Pritožbo zoper sklep, izdan v upravnem sporu na prvi stopnji, se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam. Stranka mora dokazati, da datuma na vročilnici ni zapisala ona in da podpis na vročilnici ni njen, ne pa to zgolj zatrjevati.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - lovska družina kot zavezanka
V obravnavani zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da so se za lovske družine, čeprav so bile po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi družbene organizacije, zanje uporabljali predpisi o društvih. Lovske družine so zato lahko imele poleg pravice uporabe na družbeni lastnini tudi zasebno lastnino. Glede na to so bile v postopku denacionalizacije lahko zavezanke le za vračilo premoženja, ki so ga kot družbenega imele v uporabi, ne pa tudi za zasebno premoženje, na katerem so imele kot društva - civilnopravne osebe lastninsko pravico.
Ker je v obravnavani zadevi tožnica predhodno že vložila predlog za obnovo postopka v zvezi z navedeno odločbo, je njen predlog za izrek ničnosti iste odločbe preuranjen.
Uporaba pravnega instituta ničnosti predpostavlja, da upravna odločba še obstaja. Tako ni pogojev, da se odločba izreče za nično, če se predlog nanaša na odločbo, ki je bila že pravnomočno odpravljena
ukrep veterinarskega inšpektorja - prepoved lastne proizvodnje mesnih izdelkov - registracija pri VURS
Ker ima tožnik poleg prodajalne na drobno tudi lastno proizvodnjo mesnih izdelkov, za kar pa ni bil registriran pri VURS, je veterinarski inšpektor utemeljeno ukrepal na podlagi 27. člena ZVet-1.
Ker je poseg, katerega legalizacija se predlaga, v nasprotju z Odlokom o PUP, s tem pa tudi z drugim odstavkom 54. člena in 55. členom ZUN, je utemeljena zavrnitev vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Ugovor pasivne legitimacije je tožena stranka utemeljevala s trditvijo, da je tožeča stranka toženi z izpodbijanimi pravnimi dejanji vrnila denar tožene stranke, ki zato naj ne bi bil postal del stečajne mase. Da bi bil njen takšen ugovor utemeljen, bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da ji je bil vrnjen denar, ki je bil ob izročitvi tožeči stranki individualiziran na ustrezen način, tako da bi ga bilo mogoče po posameznih enotah, ali skupno objektivno in tudi namensko ločiti kot lastninski species od drugega denarja, s katerim je utegnila tožeča stranka razpolagati (prim. načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. in 27. 10. 1981, Poročilo VSS 1/81 str. 77).
carine - odkup blaga, odvzetega v prekrškovnem postopku
Tožnici je bilo zaseženo blago v prekrškovnem postopku zaradi vnosa blaga na carinsko območje mimo mejnega prehoda (3. točka prvega odstavka 170. člena CZ), zaradi česar ji je bilo blago odvzeto v okviru varstvenega ukrepa po prvem odstavku 173. člena CZ. Plačilo vrednosti zaseženega blaga in vrnitev odvzetega blaga je možna po prvem odstavku 175.a člena, kadar je predpisan odvzem blaga, ali je z odločbo pravnomočno izrečen ukrep odvzema blaga, če se v opravičenih primerih na prošnjo storilca prekrška ali lastnika blaga z odločbo v upravnem postopku vrne blago storilcu prekrška ali lastniku blaga pod pogojem plačila vrednosti blaga, ki pomeni carinsko osnovo, in vseh dajatev, ki se plačujejo ob sprostitvi blaga v prosti promet.
CZ člen 32, 144, 144/1, 144/2, 144/4-1, 154, 154/1.ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.
nezakonit vnos blaga na carinsko območje
Po določbi prvega odstavka 144. člena CZ nastane carinski dolg tudi z nezakonitim vnosom blaga, ki je zavezano plačilu carine, na carinsko območje. Za nezakoniti vnos se med drugim šteje vsak vnos blaga v nasprotju z 32. členom CZ (drugi odstavek 144. člena CZ), kar pomeni kršitev obveznosti predložitve blaga pri pristojnem carinskem organu.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2.ZPP člen 112. 112/1.
prepozna tožba - prekluzivni rok - zavrženje
Ker je tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi tožene stranke, vlogo, ki jo je sodišče po dopolnitvi obravnavalo kot tožbo, vložil po preteku zakonsko določenega roka, jo je sodišče pravilno zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 104. ZUS člen 11, 26, 26/1, 34, 34/1-2.ZPP člen 112, 112/1.
prepozna tožba - prekluzivni rok
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta. Tožba, vložena po poteku tega roka, je prepozna in jo sodišče zavrže.