Ker tožnik svojih zahtev ni ustrezno dopolnil, prvostopenjski upravni organ pa ga je tudi opozoril, da bosta njegovi zahtevi zavrženi, sta bili tožnikovi zahtevi utemeljeno zavrženi.
status vojnega veterana – opravljanje nalog v civilni zaščiti
Nesporno v obravnavani zadevi je, da je tožnica v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo pripadala civilni zaščiti. Opravljanje dolžnosti v civilni zaščiti pa se po ZVV v povezavi z ZOZ ne šteje za dejavnost, na podlagi katere bi bilo mogoče osebi priznati status vojnega veterana.
Izvršeno delo, katerega predmet je izdelava (ali predelava) določene stvari, je obremenjeno s stvarno napako, če le-ta obstoji ob prevzemu stvari (arg. prvi odstavek 478. člena v zvezi s tretjim odstavkom 121. člena ZOR).
Podjemnik odgovarja tudi za skrite napake, ki se pokažejo po prevzemu stvari (prvi odstavek 615. člena ZOR).
Ker gre pri stvarnih napakah za nepravilno izpolnitev, je podana podjemnikova odgovornost za skrito napako le, če je vzrok za skrito napako obstajal že ob izpolnitvi pogodbene obveznosti.
Oseba, ki na dan 23.12.1990 na območju Republike Slovenije ni imela prijavljenega stalnega prebivališča in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko ni živela, nima pravice do izdaje dovoljenja po ZUSDDD.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - zmota o obstoju dolga - krivda za zmoto - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - zavračanje (renvoi)- pravo, ki ga je treba uporabiti
Vprašanje krivde za zmoto o obstoju dolga pri uporabi 191. člena OZ (drugače kot pri uporabi pravil o zmoti pri pogodbah) ni pravno pomembno.
Pojem védenja iz 191. člena OZ ne zadeva le stanja plačnikove zavesti, temveč je povezan tudi z njegovo voljo: za prenehanje pravice, da zahteva vrnitev, ni vselej dovolj, če ve, da ni dolžan, pač pa je treba, da lahko v svoje prikrajšanje tudi prosto privoli. Povračilo je upravičen zahtevati tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda plača kljub temu, ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko zadele kakšne posledice, če ne plača. To je tudi izhodišče za razlago pojma sile. Tega pojma tako ni pravilno razlagati tako, da bi bilo plačilo opravljeno v sili, če bi toženka tožnico izsiljevala: dovolj je, da so podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne.
O mednarodni zaščiti odloča pristojni organ v pospešenem postopku (54. člen ZMZ), če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz prve do osme alineje 23. člena ZMZ, če so ti podani, pri čemer lahko prošnjo v pospešenem postopku zavrne kot očitno neutemeljeno, če je podan kateri od razlogov, navedenih v 55. členu ZMZ.
javni razpis za podelitev koncesije - neprimerljivost cenikov ponudnikov za opravljanje obvezne gospodarske javne službe
Ker cenika na javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe prijavljenih ponudnikov nista bila primerljiva, ni bilo mogoče ugotoviti, kateri ponudnik je dejansko ugodnejši. Zato je bilo utemeljeno odločeno, da se v postopku nihče ne izbere.
CZ člen 154, 154/1.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - - verodostojnost potrdila o poreklu
Pri obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi. Zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala vse ugovore v zvezi s ponarejenostjo potrdila o poreklu blaga in predlagala vse ostale dokaze za obrambo svojih pravic.
ZGO člen 36. ZJC člen 2, 14, 14/1-2, 82.URS člen 69.
enotno dovoljenje za gradnjo - pogoji za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo - dostop do javne poti - javno dobro - odlok o kategorizaciji
Ker je Odlok o kategorizaciji ob času odločanja upravnih organov še vedno veljal, je bilo treba tudi tožnikovo parcelo v tem upravnem sporu šteti za javno dobro, kar pomeni, da investitorici (kot tudi vsem drugim uporabnikom) za prevoz preko te parcele ni bilo treba imeti dovoljenja tožnika kot lastnika te parcele.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna podlaga - zavrženje revizije
Tožeča stranka je v tožbi uveljavljala dva zahtevka z različno pravno podlago. Za presojo dovoljenosti revizije, ki jo je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje, je odločilna vrednost vsakega izpodbijanega tožbenega zahtevka posebej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - spor v zvezi z obnovo stavbe pristojnega sodišča
Spor izvira iz obnove sodne stavbe, katere upravnik je prav sodišče, ki vodi postopek in pri njeni izvedbi so sodelovali uslužbenci istega sodišča. To je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP bi se v primeru, ko za stranko revizijo vloži pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je oseba iz 3. odstavka 87. člena ZPP (določba 3. odstavka 86. člena ZPP se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu ne uporablja), lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je revizija naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču.
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Pravni interes je podan že s tem, ko je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil; še dodatnega pravnega interesa tako tožeči stranki ni bilo treba ne zatrjevati in ne izkazati.
Čeprav se sodišče druge stopnje ni posebej opredelilo do pritožbene navedbe glede sorazmernosti pripora, to ni vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa o podaljšanju pripora, saj je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da je glede na konkretne okoliščine pripor sorazmeren ukrep, sodišče druge stopnje pa se je s tem strinjalo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - načelo neposrednosti - izvajanje dokazov - zapisnik o glavni obravnavi - pripombe na zapisnik - prištevnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev dokaznega pravila iz prvega odstavka 355. člena ZKP (da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi) ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZOdv člen 61, 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3.ZUS-1 člen 4, 25, 25/4, 36, 36/1-1, 76, 82, 82/2.
disciplinski ukrep zoper odvetnika - odločitev disciplinskega sodišča - dopustnost upravnega spora - drugo sodno varstvo - dopustnost upravnega spora zaradi posega v ustavne pravice
Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv). Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.