carine - odkup blaga, odvzetega v prekrškovnem postopku
Tožnici je bilo zaseženo blago v prekrškovnem postopku zaradi vnosa blaga na carinsko območje mimo mejnega prehoda (3. točka prvega odstavka 170. člena CZ), zaradi česar ji je bilo blago odvzeto v okviru varstvenega ukrepa po prvem odstavku 173. člena CZ. Plačilo vrednosti zaseženega blaga in vrnitev odvzetega blaga je možna po prvem odstavku 175.a člena, kadar je predpisan odvzem blaga, ali je z odločbo pravnomočno izrečen ukrep odvzema blaga, če se v opravičenih primerih na prošnjo storilca prekrška ali lastnika blaga z odločbo v upravnem postopku vrne blago storilcu prekrška ali lastniku blaga pod pogojem plačila vrednosti blaga, ki pomeni carinsko osnovo, in vseh dajatev, ki se plačujejo ob sprostitvi blaga v prosti promet.
CZ člen 32, 144, 144/1, 144/2, 144/4-1, 154, 154/1.ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.
nezakonit vnos blaga na carinsko območje
Po določbi prvega odstavka 144. člena CZ nastane carinski dolg tudi z nezakonitim vnosom blaga, ki je zavezano plačilu carine, na carinsko območje. Za nezakoniti vnos se med drugim šteje vsak vnos blaga v nasprotju z 32. členom CZ (drugi odstavek 144. člena CZ), kar pomeni kršitev obveznosti predložitve blaga pri pristojnem carinskem organu.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2.ZPP člen 112. 112/1.
prepozna tožba - prekluzivni rok - zavrženje
Ker je tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi tožene stranke, vlogo, ki jo je sodišče po dopolnitvi obravnavalo kot tožbo, vložil po preteku zakonsko določenega roka, jo je sodišče pravilno zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 104. ZUS člen 11, 26, 26/1, 34, 34/1-2.ZPP člen 112, 112/1.
prepozna tožba - prekluzivni rok
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta. Tožba, vložena po poteku tega roka, je prepozna in jo sodišče zavrže.
Ker tožnik svojih zahtev ni ustrezno dopolnil, prvostopenjski upravni organ pa ga je tudi opozoril, da bosta njegovi zahtevi zavrženi, sta bili tožnikovi zahtevi utemeljeno zavrženi.
status vojnega veterana – opravljanje nalog v civilni zaščiti
Nesporno v obravnavani zadevi je, da je tožnica v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo pripadala civilni zaščiti. Opravljanje dolžnosti v civilni zaščiti pa se po ZVV v povezavi z ZOZ ne šteje za dejavnost, na podlagi katere bi bilo mogoče osebi priznati status vojnega veterana.
Oseba, ki na dan 23.12.1990 na območju Republike Slovenije ni imela prijavljenega stalnega prebivališča in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko ni živela, nima pravice do izdaje dovoljenja po ZUSDDD.
Izvršeno delo, katerega predmet je izdelava (ali predelava) določene stvari, je obremenjeno s stvarno napako, če le-ta obstoji ob prevzemu stvari (arg. prvi odstavek 478. člena v zvezi s tretjim odstavkom 121. člena ZOR).
Podjemnik odgovarja tudi za skrite napake, ki se pokažejo po prevzemu stvari (prvi odstavek 615. člena ZOR).
Ker gre pri stvarnih napakah za nepravilno izpolnitev, je podana podjemnikova odgovornost za skrito napako le, če je vzrok za skrito napako obstajal že ob izpolnitvi pogodbene obveznosti.
prepozna pritožba - vročanje - trditveno in dokazno breme
Pritožbo zoper sklep, izdan v upravnem sporu na prvi stopnji, se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam. Stranka mora dokazati, da datuma na vročilnici ni zapisala ona in da podpis na vročilnici ni njen, ne pa to zgolj zatrjevati.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - lovska družina kot zavezanka
V obravnavani zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da so se za lovske družine, čeprav so bile po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi družbene organizacije, zanje uporabljali predpisi o društvih. Lovske družine so zato lahko imele poleg pravice uporabe na družbeni lastnini tudi zasebno lastnino. Glede na to so bile v postopku denacionalizacije lahko zavezanke le za vračilo premoženja, ki so ga kot družbenega imele v uporabi, ne pa tudi za zasebno premoženje, na katerem so imele kot društva - civilnopravne osebe lastninsko pravico.
Ker je v obravnavani zadevi tožnica predhodno že vložila predlog za obnovo postopka v zvezi z navedeno odločbo, je njen predlog za izrek ničnosti iste odločbe preuranjen.
Uporaba pravnega instituta ničnosti predpostavlja, da upravna odločba še obstaja. Tako ni pogojev, da se odločba izreče za nično, če se predlog nanaša na odločbo, ki je bila že pravnomočno odpravljena
Ker je poseg, katerega legalizacija se predlaga, v nasprotju z Odlokom o PUP, s tem pa tudi z drugim odstavkom 54. člena in 55. členom ZUN, je utemeljena zavrnitev vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja.
ukrep veterinarskega inšpektorja - prepoved lastne proizvodnje mesnih izdelkov - registracija pri VURS
Ker ima tožnik poleg prodajalne na drobno tudi lastno proizvodnjo mesnih izdelkov, za kar pa ni bil registriran pri VURS, je veterinarski inšpektor utemeljeno ukrepal na podlagi 27. člena ZVet-1.
Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP bi se v primeru, ko za stranko revizijo vloži pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je oseba iz 3. odstavka 87. člena ZPP (določba 3. odstavka 86. člena ZPP se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu ne uporablja), lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je revizija naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču.
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
SPZ člen 16, 23, 105, 105/1, 107, 107/1, 107/2, 108, 266, 270, 270/1, 276.ZZK-1 člen 188.ZNP člen 9, 10.
dogovor o skupni gradnji - ustanovitev etažne lastnine - obstoj solastnine - vknjižba etažne lastnine
Presoja vprašanja, ali lahko stranka, ki ni lastnica zemljišča, na katerem je zgrajena stavba, na podlagi dogovora o skupni gradnji zahteva ustanovitev etažne lastnine na stavbi in vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo samo na "svojem" stanovanju.
gradbeno dovoljenje - ugovori v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - ugovori lokacijske narave
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, ni mogoče upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo lokacijskega dovoljenja.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum
Sodišče mora ob podaljšanju pripora preizkusiti, ali se je dejanski temelj odločbe o odreditvi pripora spremenil in o tem navesti razloge. Ne zadošča, da našteva dokazno gradivo kazenskega spisa in povzema očitke obdolžencu, temveč mora določno povedati, na podlagi katerih dokazov (na ravni utemeljenega suma) sklepa na obstoj dejstev, iz katerih izhaja utemeljen sum storitve obravnavanega kaznivega dejanja.
dedna pravica - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma. Pravda ima torej korektivno funkcijo, dopustna pa je v z zakonom določenih primerih.