odločba o začetku razlastitvenega postopka - ugotovitveni postopek - ustna obravnava - razlastitev
Organ prve stopnje bi moral izvesti poseben ugotovitveni postopek po določbah 145. člena in 146. člena ZUP in v okviru tega postopka dati tožnikoma možnost, da se izjavita o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da sodelujeta pri izvedbi dokazov in da se seznanita z uspehom dokazovanja in se o tem izjavita. Ker gre v obravnavani zadevi za stvar, v kateri so udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, in sicer razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec, je po mnenju sodišča za razrešitev spornih vprašanj v skladu s 154. členom ZUP potrebno razpisati tudi ustno obravnavo. Z ustno obravnavo se namreč najustrezneje uresničuje načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP in zagotavlja pravica do enakega varstva (22. člen URS).
vrnitev nepremičnine v naravi - grajeno javno dobro - denacionalizacija
Asfaltirano parkirišče pomeni, da gre za nepremičnino, ki je grajeno javno dobro, kar glede na 3. točko 1. odstavka 19. člena ZDen pomeni, da je ni mogoče vrniti v naravi.
Izpodbijana odločba je upravna odločba, kar pomeni, da se dejansko stanje ugotavlja v upravnem postopku, obrazložitev pa mora imeti vsebino, določeno v 1. odstavku 214. člena ZUP. Tožena stranka sicer odločitev obširno pojasnjuje v odgovoru na tožbo, vendar pa s tem razlogov izpodbijane odločbe ni mogoče dopolnjevati. Obrazložitev odločitve mora biti vsebovana v sami odločbi, saj je le v tem primeru stranki dana možnost, da s pravnim sredstvom, ki ga ima na razpolago, odločbo izpodbija s konkretnimi ugovori, pristojnemu organu pa omogočena kontrola nad tem, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil pravilno uporabljen materialni predpis. Še toliko bolj to velja za primere, ko gre za kompleksno strokovno zahtevo in enostopenjski upravni postopek. V zvezi z ugotavljanjem obstoja podlage za izdajo izpodbijane odločbe je bistveno ugotoviti, ali so telekomunikacijske storitve, ki so predmet obravnavanih splošnih pogojev, fiksne javne telefonske storitve v smislu določb ZTel-1 (za katere je bilo treba pridobiti dovoljenje po določbah tega zakona in v zvezi s katerimi je bila tožena stranka upravičena dajati soglasje k splošnim pogojem in cenam oziroma nalagati njihovo naknadno spremembo).
Tožnik z zahtevkom za povračilo carinskega dolga po 2. odstavku 158. člena CZ pravzaprav spreminja zahtevek, to je carinsko deklaracijo, ki je že bila sprejeta, kar pomeni, da je bila upravna odločba izdana. Meja, do katere je še možno spreminjanje podatkov v carinski deklaraciji (sprememba zahtevka), je jasno začrtana. Tožena stranka ima zato prav, ko ugotavlja, da ni zakonske podlage za povračilo carinskega dolga na podlagi 2. odstavka 158. člena CZ, saj ni dokazano, da v času plačila carinski dolg ne bi bil zakonsko dolgovan.
Investitorji so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka samo, če se na objekt na novo priključuje na komunalno infrastrukturo ali če se povečuje priključna moč obstoječih priključkov.
zdravstveno zavarovanje - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela
Po presoji sodišča že iz besedila 29. člena ZZVZZ izhaja, da se pri štetju dni zadržanosti upoštevajo samo delovni dnevi in ne koledarski, kot to trdi tožeča stranka.
dopustnost upravnega spora - zavrženje tožbe - upravni spor
Iz izreka drugostopne odločbe izhaja, da se tožnikovi pritožbi ugodi in se prvostopna odločba odpravi ter zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek. Ker je bila prvostopna odločba odpravljena, zoper njo ni mogoče sprožiti upravnega spora, saj ta upravni akt ne obstaja več in zato ne more biti podvržen sodnemu nadzoru. Drugostopna odločba pa, glede na to, da upravno odločanje o zadevi še ni zaključeno, ni akt v smislu ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Namen upravnega spora je varstvo posameznika pred nezakonitimi oziroma nepravilnimi odločitvami uprave, ki posegajo v njegov pravni položaj, ne pa presoja pravilnosti instančnega odločanja upravnih organov. To pomeni, da mora vselej o zadevi najprej vsebinsko dokončno odločiti pristojni upravni organ, še preden bo lahko sprožen upravni spor.
Obnova postopka je začeta, ko je izdan sklep o dovolitvi obnove. Določba 2. odstavka 261. člena ZUP veže le stranko, ne pa tudi organ, ki odloča o obnovi postopka po uradni dolžnosti. V obnovljenem postopku davčni organ, skladno z odločitvijo o obsegu obnove, ni več vezan na dejansko stanje, ugotovljeno v prejšnjem postopku.
ZDavP člen 212. ZDDV člen 37, 38. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129, 129/1, 129/1-4.
davek na dodano vrednost (DDV) - zavrženje vloge v upravnem postopku - davčni obračun - obrazec DDV-O
Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru pogoji za zavrženje davčnega obračuna za april 2000 po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP niso izpolnjeni, saj ne gre za identičen zahtevek po vsebini, ker se davčni obračun za obdobje april 2000 opira na poslovne dogodke, ki so se zgodili v tem davčnem obdobju. Zgolj dejstvo, da je tožnik ob vložitvi spornega obrazca DDV-O (davčnega obračuna) navedel, da je vanj vključil obračunani DDV od prometa carinskega blaga v davčnih obdobjih julij - december 1999 na podlagi stornacije teh računov v aprilu 2000, ne pomeni, da gre za isti zahtevek, kar je pogoj za uporabo instituta zavrženja vloge po 4. točki 1. odstavka 129.člena ZUP.
Iz celotne carinske dokumentacije, to je enotnih carinskih listin, je razvidno, da je bilo uvoženo ekstra lahko kurilno olje obarvano, medtem ko iz tovornih listov in faktur, ki so bile priložene enotnim carinskim listinam, to izrecno ne izhaja. Stališče tožene stranke, da carinska dokumentacija ne predstavlja javne listine, je nepravilno. Po presoji sodišča v opombah k tarifni številki 5 tarife ZPD ni podlage za stališče, da bi moral uvoznik ekstra lahko kurilno olje in lahko specialno kurilno olje obarvati le v Sloveniji. Opomba 1 namreč govori le o tem, da mora proizvajalec, preden da v promet ekstra lahko kurilno olje in lahko specialno kurilno olje, olji v rafineriji obarvati z jasno rdečo barvo. Če je torej blago že ob uvozu obarvano, ni nobene potrebe, da se ponovno barva.
Tožena stranka bi morala izhajati iz splošnega pravnega načela legitimnih pričakovanj stranke, kot sestavnega dela načela varstva pravic občanov in pomoči neuki stranki; tožnik je namreč na podlagi navedenih neprerekanih dejstev lahko utemeljeno pričakoval, da je njegova vloga sprejeta v obravnavo. Državni podsekretar je bil torej bodisi dolžan sprejeti vlogo oziroma je bil dolžan vzeti ustno sporočilo na zapisnik (1. odstavek 66. člena ZUP/86), ali pa bi moral - če ni bil pristojen za sprejem vloge - ravnati po določilu 4. odstavka 66. člena ZUP/86.
ZDRS člen 13, 28, 13, 28. URS člen 154/2, 22, 125, 154/1, 154/2, 22, 125, 154/1. ZS člen 3, 3/1, 11, 3, 3/1, 11.
načelo zakonitosti - objava predpisov
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS, ki bi bila oprta na predpisana merila v smislu 28. člena ZDrž. Tudi v registru pravnih predpisov Republike Slovenije ni akta Vlade RS, ki bi določal merila iz 28. člena ZDrž za odločanje o državljanstvu po 13. členu ZDrž. Ob tem sodišče pripominja, če je Vlada sprejema merila iz 28. člena ZDrž, morajo biti ta merila sprejeta v obliki predpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS, kajti predpis mora biti objavljen, preden začne veljati (1. odstavek 154. člena Ustave), pri čemer mora biti državni predpis objavljen v državnem uradnem listu (2. odstavek 154. člena Ustave).
ZAzil člen 41/1, 39, 39/1, 41, 41/1, 39, 39/1, 41.
ponovna prošnja za azil - ocena spremenjenih okoliščin - zavrženje prošnje za azil - azil
Po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-238/06 z dne 6. 12. 2006, s katero je bila presojana določba 1. odstavka 43. člena ZAzil, morajo pristojni organi, v času do odprave ugotovljene neskladnosti z ustavo, pri oceni spremenjenih okoliščin, ki omogočajo ponovno uvedbo azilnega postopka, upoštevati tako odločilna dejstva, ki so nastala po izdaji odločbe v predhodnem postopku, kot tudi tista dejstva, ki so nastala še pred izdajo predhodne odločbe, vendar jih prosilec za azil iz upravičenih razlogov ni navedel.
Tožena stranka je za postopkovne določbe izdaje izpodbijanega akta uporabila ZUP kar je pravilno glede na to, da ZPVI glede procesnih standardov in pravil, ki so relevantna v tem upravnem sporu, nima posebnih določb. Zato pride za obravnavani primer v poštev določilo 2. odstavka 3. člena ZUP. Po določilu 2. odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če se odločbe ne da preizkusiti (7. točka).