ZDen posebnih določb o hipotekarnih bremenih, ki so nastala pred podržavljenjem, nima. Hipotekarna bremena, ki so nastala v času pred podržavljenjem, je zato potrebno upoštevati v okviru določbe 44. člena ZDen, to je pri ugotavljanju vrednosti premoženja v času ob podržavljenju. Vendar pa vpisane hipoteke dokazujejo le, da je bila terjatev zavarovana, ne dokazujejo pa tudi obstoja in višine terjatve v času podržavljenja nepremičnine. Sam vpis hipoteke v času pred podržavljenjem in tudi njen izbris po podržavljenju še nista zadostna podlaga za njeno upoštevanje pri ugotavljanju vrednosti podržavljene nepremičnine. Pri tem je tudi pomembno, na kakšni pravni podlagi je prišlo do podržavljenja nepremičnin. Ti predpisi so tudi urejali vprašanje obstoječih hipotek kot tudi usodo terjatev, ki so bile zavarovane z zaplenjeno nepremičnino, kakor tudi prevzem terjatev oz. delov terjatev s strani države in tudi postopek za uveljavljanje teh terjatev. Iz navedenega razloga je zato v postopku denacionalizacije pri ugotavljanju vrednosti podržavljene nepremičnine mogoče upoštevati le tista bremena, ki so v tem postopku dokazana in ki jih je ob podržavljenju namesto dotedanjega lastnika prevzela država.
ZUN člen 53, 53. ZUP člen 153, 260, 270, 153, 260, 270.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka
Obnove postopka, ki se je končal z izdajo lokacijskega dovoljenja, ni mogoče prekiniti (153. člen ZUP) iz razloga, ker je tožnik pri Okrajnem sodišču v A vložil predlog za določitev nujne poti, saj navedena okoliščina ne more vplivati na odločitev v obnovljenem postopku. Investitor je dolžan že k vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja predložiti dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali posegati v prostor (53. člen ZUN).
Sodišče poudarja, da za izdajo začasne odredbe na navedeni pravni podlagi ne zadošča nastanek vsakršne škode, še zlasti ne, če se nastanek škode le domneva. Za hujše škodljive posledice v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS je po mnenju sodišča šteti le tiste hujše škodljive posledice, katerih nastanek je vsaj verjetno izkazan in jih tudi pozneje ne bi bilo mogoče, kolikor bi seveda nastale, v celoti odpraviti. Tožeča stranka pa česa takega niti ne zatrjuje.
Za »obvezno« članstvo v kmetijsko-gozdarski zbornici ne zadostuje zgolj določena višina katastrskega dohodka, temveč mora obstajati še dodaten pogoj, da lastnik, zakupnik, uživalec, imetnik pravice uporabe za svoj račun opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost.
V tem primeru za očitno neutemeljeno prošnjo iz razlogov, ki so navedeni v 1. in 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil, ki med drugim določata, da je prošnja za azil očitno neutemeljena, če se postopek zlorablja (1. alinea) kot tudi, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov (2. alinea). Tožena stranka je odločila na podlagi izjav tožnika ob podaji prošnje za azil po 63.b členu ZAzil in na podlagi virov o situaciji v njegovi matični državi Bolgariji ter ocenila, da je tožnik matično državo zapustil izključno iz ekonomskih razlogov in da je zlorabil azilni postopek z vložitvijo prošnje z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev (5. alinea 36. člena ZAzil).
ZAzil člen 42/2, 42, 42/1, 42/1-2, 42/2, 42, 42/1, 42/1-2.
vrnitev v prejšnje stanje - azil
Pri svoji odločitvi se tožena stranka ni opredelila ali je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen v roku treh dni od dneva, ko je prenehal razlog zaradi katerega se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje. Tako je tožena stranka le ugotovila, da se je tožnik dne 9. 3. 2004 lahko gibal, saj je sam navedel, da je šel iz sobe v ambulanto, ni pa ugotavljala, koliko časa je trajala tožnikova kriza oziroma kdaj je ta kriza prenehala in se pri tem sploh ni opredelila do krize, ki jo tožnik opisuje in ni ugotavljala ali se je tožnik zavedal v času te krize zakaj ga je varnostnik prišel poklicat ter ali se je zavedal posledic, na katere je bil opozorjen, če ne pride na zaslišanje. Prav tako tožena stranka pri tem ni zavzela stališča do izjave tožnika: "da mu možgani zaradi droge niso pravilno delovali". V upravnem spisu pa je tudi tožnikova vloga z dne 9. 3. 2004, ki jo je tožena stranka prejela tega dne ob 11.30 uri kot izhaja iz uradnega zaznamka na sami vlogi. V zvezi s tem pa je potrebno z dodatnim zaslišanjem tožnika razčistiti ali gre za predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma ugotoviti kakšen namen je imel tožnik s to pisno vlogo.