Vplive nameravanega posega je treba ugotavljati glede na dejstva, ki obstajajo ob izdaji okoljevarstvenega soglasja, ne pa na podlagi negotovih bodočih dejstev, kot je upravni organ to storil v obravnavanem primeru. Okoliščina, da je tožničina nepremičnina po Uredbi predvidena za odkup oziroma razlastitev, namreč sama po sebi ne pomeni, da bo do odkupa oziroma razlastitve njene nepremičnine tudi prišlo. Povedano drugače: dokler gre za nepremičnino z varovanimi prostori, je vsaka čezmerna obremenitev tožničine nepremičnine, ki torej presega predpisane vrednosti, nedovoljena in je treba zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja zavrniti (drugi odstavek 57. člena ZVO-1).
Kolikor gre za omilitvene ukrepe v tem smislu, jih je torej treba konkretno določiti že v izreku odločbe. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se namreč v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko bivanje - mladoletnik
Mati tedaj mladoletnega tožnika je septembra 1991, to je še pred izbrisom, povsem prostovoljno odpeljala tožnika v Bosno in Hercegovino k starim staršem, da je odsotnost tožnika trajala več kot eno leto, ko se je mati decembra 1992 vrnila v Bosno in Hercegovino in se skupaj s tožnikom poskušala vrniti v Republiko Slovenijo, da tožnikovi materi ni bil zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo s strani slovenskih mejnih organov, ampak je bil vstop zavrnjen na madžarski meji s strani madžarskih varnostnih organov in da zavrnitev vstopa na madžarski meji ni eden od razlogov upravičene odsotnosti, določenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD.
agromelioracija - napačna uporaba materialnega prava
Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje toženka, je v tem, da upravni organ v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.
EZ-1 člen 418. ZUP člen 240, 240/2, 258, 258/2. ZUS-1 člen 3, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
energetika - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dovoljenost pritožbe
Sklep o prekinitvi postopka ne šteje med sklepe, naštete v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S tožbo izpodbijani sklep tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen in torej ne gre za dokončen upravni akt po 2. členu ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je po presoji sodišča mogel zavrniti tožničino prošnjo za BPP iz razloga očitne nerazumnosti zadeve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, saj se obstoj takega razloga domneva, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Opisano dejansko stanje tudi po presoji sodišča očitno ni podlaga za izpodbijanje sodbe z ustavno pritožbo, s katero se uveljavlja kršitve človekovih pravic.
ZUP člen 298. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (2009) člen 8.
Ker se tožnik ni v celoti ravnal po ureditveni odločbi, je imel organ pooblastilo, da mu je izrekel kazen, s katero mu je bilo zagroženo že s sklepom z dne 21. 3. 2017. Glede na to, da tožnik ni izvršil vseh izrečenih ukrepov iz ureditvene odločbe, je z izpodbijanim sklepom zgolj izrečena (že) zagrožena kazen (s sklepom z dne 21. 3. 2017), saj bi tožnik moral izvršiti vse ukrepe, ki so mu bili odrejeni (za primer neizvršitve vseh odrejenih ukrepov mu je bilo namreč zagroženo z denarno kaznijo v znesku 500 EUR). Zato v obravnavanem primeru pooblastila inšpektorja niso bila presežena. Hkrati je tožniku v izpodbijanem sklepu zagroženo s ponovno denarno kaznijo v enaki višini (500 EUR), če ne bo ravnal v skladu z izrečenim ukrepom.
ZMZ-1 člen 49. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi imel kakršnekoli druge težave v času bivanja na Hrvaškem kot prosilec oziroma da bi z njim tam ravnali nečloveško ali poniževalno, niti da bi pogoji za bivanje v nastanitvenem centru, za katere je tožnik zatrjeval, da je bil zaprti kamp brez posebnosti, v azilnem domu pa je v sobi bivalo šest namesto štirih oseb, sanitarije pa so bile pokvarjene, ustrezali sistemskim pomanjkljivostim. Glede na navedeno tožnik tudi v upravnem sporu ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti na Hrvaškem.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija
Toženka je, ob tem, ko se je tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka skliceval na razloge, ki jih je navedel že ob podaji prvotne prošnje, hkrati pa na razlog, ki ga po svoji krivdi predhodno v prvotnem postopku ni navajal (in ki poleg tega po mnenju sodišča tudi ni pravno relevanten za odločitev o ponovni prošnji za mednarodno zaščito, četudi bi navedeno dejstvo navedel kasneje brez svoje krivde) ter glede na to, da ni predložil nobenih novih dokazov k svoji zahtevi za uvedbo ponovnega postopka, ravnala pravilno, ko je skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1 v zvezi s 64. členom ZMZ-1 zavrgla tožnikovo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito, saj tožnik ni uspel izkazati povečane verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, ne glede na to, da zatrjuje, da mu grozi maščevanje dekletovega brata. Po mnenju sodišča opisane okoliščine streljanja ne izkazujejo preganjanja na podlagi krvnega maščevanja, zato ne gre za preganjanje tožnika kot pripadnika posebne družbene skupine, temveč je šlo za zasebno zadevo.
ZMZ-1 člen 49, 49/9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 5, 18, 18/1, 18/1-d.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Ker je bilo o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite predhodno (4. 4. 2019) že odločeno v Republiki Hrvaški, je bil v obravnavani zadevi glede na podano dejansko stanje sprožen postopek za ponovni sprejem tožnika na podlagi točke (d) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, ki je bil tudi uporabljen kot podlaga za odločanje tako s strani organov Republike Hrvaške kot tudi s strani tožene stranke.
SZ-1 člen 87, 87/5, 87/6, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 3/1, 18, 18-3, 19, 19/1, 19/1-6.
javni razpisi - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - žrtev nasilja v družini - nepopolna vloga - listine
Iz razpisnih pogojev pa je razvidno, da je treba kot dokazilo za izpolnjevanje kriterija "Žrtve nasilja v družini" predložiti v podtočki 13.1 navedene listinske dokaze, in sicer strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot so na primer Centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju.
Tožnica z izvidom zdravtsvenega pregleda z dne 12. 6. 2017, ki ga je izdelala Č.Č., specialistka psihiatrije pri D. d.o.o., ni izkazala, da gre za potrdilo (strokovno mnenje) organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot to zahteva Javni razpis, in na kar je bila tožnica opozorjena tudi s strani tožene stranke s pozivom na dopolnitev vloge z dne 30. 5. 2017
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožnik je kot novo dejstvo navedel, da se mu je v letu 2011 v Sloveniji rodil otrok in se je leta 2012 poročil, vendar pa ti okoliščini ne moreta predstavljati nov razlog njegove ogroženosti oziroma pomembno povečano verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Izkazanost preganjanja tožnika oz. njegove ogroženosti v izvorni državi je osnovna predpostavka za ugoditev predlogu za uvedbo ponovnega zahtevka.
Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ni absolutna pravica.
ZUS-1 člen 64, 64/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 21, 22 ,4, 4/1, 4/1-b, 4/1-c.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča
Zdravstveno stanje prosilca zaradi spoštovanja temeljne človekove pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja je lahko ovira za izdajo sklepa, da država članica ne bo obravnavala prošnje, ker bo prosilec predan drugi državi članici. Nerazumno nespoštovanje prava EU in pravnomočne sodbe sodišča s strani tožene stranke v konkretnem primeru ni razlog, ki bi karkoli dodal odločilnim razlogom za ugoditev tožbi. Tožnik namreč na zaslišanju ni povedal ali omenil ničesar v zvezi z njegovo morebitno večjo ali posebno ranljivostjo, v tožbi pa zgolj pavšalno navaja, da se slabo počuti in da je večkrat poskušal narediti samomor. To je premalo, da bi sodišče tudi v elementu zdravstvenega stanja tožnika lahko videlo razlog za ugoditev tožbi, ker se toženka ni držala navodil sodišča. To pa ne pomeni, da toženki v ponovnem postopku ni potrebno biti pozorna na spoštovanje določil 21. in 22. člena Direktive o sprejemu 2013/33/EU o posebni ranljivosti določenih prosilcev za mednarodno zaščito.
ZUJIK člen 20, 20/1, 100, 100/2. ZUP člen 210, 210/3, 214, 214/1. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 12.
Že samo delovno razmerje člana strokovne komisije pri organizatorju kulturnih prireditev, s katerim sodelujejo oziroma so povezani posamezni prijavitelji na obravnavani javni razpis, lahko vzbuja dvom v nepristranskost takšnega člana strokovne komisije, ne glede na to, ali je ta na svojem delovnem mestu neposredno, kot pristojni uslužbenec, zadolžen za, kot to zatrjuje tožnik v tem postopku, sodelovanje z nevladnim sektorjem in za izbiro kandidatov.
V obrazložitvi namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti.
pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - obstoj najemnega razmerja - najemno razmerje
Tožnica, ki ji je bila na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1 odločba o upravičenosti pridobitve nadomestila iz tretjega odstavka 173. člena SZ-1 izdana že 10. 8. 2011, je stanovanje v decembru 2014 na lastno voljo zapustila, to je osem mesecev pred vložitvijo zahteve za izplačilo sredstev (v tem času, po navedbah v tožbi 5. 6. 2015, pa je tudi formalno prenehalo najemno razmerje), zato je toženka zahtevo utemeljeno zavrnila, saj glede na navedene okoliščine tožnica ni izkazala, da z nakupom solastniškega deleža na enostanovanjski hiši razrešuje stanovanjsko razmerje, ki izvira iz stanovanjske pravice na nekdaj družbenem, sedaj denacionaliziranem stanovanju.
disciplinski ukrep zaps - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev
V disciplinskem postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožnik kriv, da je izvršil znake težje disciplinske kršitve, ker je kot odgovorni vodja projekta ter kot odgovorni projektant arhitekture izdelal PGD dokumentacijo, pri čemer je neresnično in zavajajoče tolmačil prostorske akte, saj ni upošteval določil višinskega gabarita (K)+P+1. Objekt, ki ga je projektiral tožnik, je po prepričljivih ugotovitvah prvo- in drugostopenjskega disciplinskega organa namreč dejansko etažnosti K+P+1+M.
ZDen člen 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zamljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 2.
vrednotenje zemljišča - status podržavljenega zemljišča
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetnem zemljišču za zemljišče, ki je v času podržavljenja predstavljalo bajer oziroma puščo, pa za tako zemljišče (katerega namembnost je bila z določenimi deli pred podržavljenjem že spremenjena) ne gre, zato je izračun odškodnine, kot da gre za neplodno nekmetijsko zemljišče, tudi po presoji sodišča napačen.
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.6. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-4. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/3, 2/6, 2/15, 3, 6, 10, 12, 12/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Priključek se od komunalne opreme (tudi sekundarne vodovodne infrastrukture) razlikuje glede temeljne funkcije. Funkcija priključka je namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo.
Glede na to, da med strankama niti ni sporno, da za predmetne posege ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbena inšpektorica upravičeno izrekla inšpekcijski ukrep (sanacijo objekta) pri nelegalni gradnji. V času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe veljavni ZGO-1 namreč v prvem odstavku 3. člena med drugim določa, da se rekonstrukcija objekta, za kar je šlo v obravnavani zadevi, lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 5, 5/1, 14. ZS člen 97, 97/1. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS - odstop tožbe pristojnemu sodišču - civilnopravno razmerje - društvo - lovska družina
Po presoji sodišča je razmerje med toženo stranko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinskega razsodišča lovske družine civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Sodno varstvo obravnavane zadeve je zato zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče.
Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 3, 3/1.
zemljiški kataster - urejanje meje - inženirska zbornica slovenije - disciplinski ukrepi - kršitev kodeksa
Sodišče soglaša z zaključki toženke, da je tožnik s tem, ko je v postopku IDPOS X. potrdil geodetski elaborat, ne da bi pri določitvi meje upošteval predhodni geodetski elaborat z oznako IDPOS Y., ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika o urejanju mej. Geodet namreč prehodnih meritev ne sme spregledati, pač pa jih mora v skladu s Pravilnikom oceniti, interpretirati in se do njih opredeliti. Koordinat zemljiškokatastrskih točk iz predhodnih postopkov tudi ne sme uporabiti neposredno, če niso določene z natančnostjo, kot jo določa Pravilnik, pač pa mora uporabo takih koordinat oceniti ter s pomočjo transformacije uporabiti kot pomoč za določitev predlagane meje, ne pa od uporabe predhodnih meritev brez takega načina izvedbe postopka odstopiti zgolj z utemeljitvijo, da po njegovi presoji postopek ni bil v skladu s takrat veljavnimi pravili, še zlasti glede na to, da zakonitosti tega postopka ni nihče preverjal.