pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-a) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
Glede na določbo 182. člena novega Carinskega zakona ni podlage za naknaden obračun carine po določbi 154. člena novega Carinskega zakona v primerih, ko je bil carinski postopek začet pred 1.1.1996.
Ker je obsojenec zoper obsodilno sodbo z dne 4.12.1945 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča z dne 13.12.1996 zavrnjena, revizija po ZPKri ni mogoča.
Nevložitev zahteve za obnovo postopka ali pobude pristojnemu državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti nista oviri za vložitev revizije po ZPKri.
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta v tožnikovem primeru ugotovili, katere oblike nepremoženjske škode je utrpel, sta individualizirali obseg njegovega trpljenja. Najprej sta opravili širšo (objektivno) individualizacijo, kar pomeni, da sta določili razpon, ki je primeren za posamezne primere takih škod, kot je tožnikova. Pri tem sta upoštevali, kako naša družba v sedanjem času vrednoti posamezne dobrine, pa tudi objektivne materialne možnosti družbe in njenih posameznikov. Za širšo individualizacijo so pomembni podobni primeri v sodni praksi, ki jih ta redno spremlja. Sodišči sta tudi pravilno opravili ožjo individualizacijo, tako da sta posamezne oblike nepremoženjske škode prilagodili konkretnemu dejanskemu stanju, to je oškodovanemu tožniku. V svojih sodbah sta natančno pojasnili, katere okoliščine sta upoštevali in nista prezrli okoliščin, ki jih poudarja revizija.
privatizacija stanovanj - prodajna pogodba - zastaranje tožbenega zahtevka za sklenitev pogodbe po členu 117 SZ - splošni zastaralni rok
SZ nima specialnih določb o zastaranju tožbenega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe po 117. členu. Po petem odstavku 117. člena SZ je bil lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo v 30 dneh po vloženi zahtevi. V obravnavanem primeru ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka zavrnila sklenitev kupoprodajne pogodbe. Zato je sodišče druge stopnje pravilno štelo, da je tožnik lahko s tožbo zahteval izpolnitev obveznosti prvi dan po poteku tega roka. V 371. členu ZOR je nato določeno, kako dolg je splošni zastaralni rok. Ta znaša 5 let.
preiskava - vsebina sklepa o preiskavi - utemeljen sum
Namen preiskave je, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. Zato je ugotavljanje in preverjanje okoliščin, ki jih je v zvezi z očitanima kaznivima dejanjema v svojem zagovoru navedel obdolženec, stvar nadaljnjega preiskovalnega postopka in ne razlogov sklepa o preiskavi glede obstoja utemeljenega suma, pri čemer so v sklepu navedene konkretne okoliščine, na podlagi katerih je sprejet zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40468
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 60, 60/1.ZIZ člen 244, 244/1, 250, 250/1, 251, 251/1, 251/2, 251/4.ZZK člen 20.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - sporazum v obliki notarskega zapisa - sklep o zavarovanju - sklep o vknjižbi - začetek postopka prisilne poravnave
Sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je sklep o zavarovanju (in ne zemljiškoknjižni sklep). Zastavna pravica in s tem ločitvena pravica, upoštevna v postopku prisilne poravnave, nastane šele z vknjižbo, ne pa že s sklenitvijo sporazuma v obliki notarskega zapisa.
Predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa mora sodišče zavrniti, če se je pred izdajo sklepa o zavarovanju začel proti dolžniku postopek prisilne poravnave, tudi če je bil vložen že pred začetkom postopka prisilne poravnave.
ZUKZ člen 97, 98, 99, 100, 101, 101/1, 101/2, 101/3, 101/4, 105/5.ZMZPP člen 108, 108/4. ZPP (1977) člen 12.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - delibacijski postopek - postopek priznanja tuje arbitražne odločbe - vrsta sodnega postopka
Če o priznanju tuje arbitražne odločbe ni bil izdan poseben sklep v t. im. delibacijskem postopku, ki učinkuje erga omnes, lahko o priznanju odloča kot o predhodnem vprašanju vsako sodišče - ne le pravdno, vendar z učinkom le za ta postopek.
V primeru, ko je potekel rok za izdajo upravnega akta organa druge stopnje, ni pa poteklo nadaljnjih sedem dni na novo tožnikovo zahtevo (urgenco) (2. odstavek 26. člena ZUS), je tožba vložena prezgodaj.
ZDoh (1990) člen 16. ZDoh (1993) člen 19. ZUS člen 77, 77/2-3.
dohodnina - obdavčljivi prejemki - odpravnina
Ker Zakon o dohodnini iz leta 1990 ni ločil med odpravninami tako kot poznejši zakon iz leta 1993, izplačana odpravnina po individualni pogodbi ni bila obdavčljivi prejemek pri odmeri dohodnine za leto 1993.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - novi dokazi v pritožbi
Ker obsojenec ni izkazal verjetnosti, da bi izvedba predlaganega dokaza lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja, sodišče z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni kršilo določb kazenskega postopka.
Po določbi 4. odstavka 369. člena ZKP lahko pritožnik v pritožbi navaja nove dokaze, vendar mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Ker obsojenec v pritožbi tega ni pojasnil, poleg tega pa je bil predlagani dokaz v nasprotju z njegovo izpovedbo na glavni obravnavi, je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko novih dokaznih predlogov ni upoštevalo.
zahteva za varstvo zakonitosti - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - fiksna pogodbena cena - pravilo sočasne izpolnitve - obresti od vnaprej plačane kupnine
Kadar je imel kupec ob možnosti nakupa za vnaprejšnje plačilo kupnine tudi tako možnost nakupa, kot jo določa ZOR, torej plačilo ob prevzemu blaga (ali na obroke in podobno), ni mogoče govoriti o vsiljevanju prodajnih pogojev oziroma pogojevanju prodaje proti vnaprejšnjemu plačilu kupnine v smislu 26. člena ZBP.
zahteva za varstvo zakonitosti - pisna oporoka pred pričama - lastnoročen podpis oporoke
Pri podpisovanju pisne oporoke pred pričama je dopustna pomoč bolnemu in slabotnemu oporočitelju, da opravi akt podpisovanja. Izraza "lastnoročno" ni mogoče razlagati tako ozko, da bi oporočitelj oporoko moral podpisati brez tuje pomoči. Vendar pa razlaga pojma tuje pomoči pri podpisovanju oporoke zahteva celovito obravnavo: od tega, kaj pomeni pretežni del samostojnega podpisa, do tega, kako je bila pomoč nudena, v kakšnih okoliščinah in ob kakšnem razumevanju dogajanja s strani oporočitelja in navzočih prič.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavlačevanje postopka
Zapletenost zadeve in številčnost udeležencev v postopku, predvsem pa tudi številni laični predlogi in vloge samih predlagateljev (nastopajo brez strokovnega pooblaščenca), ki nimajo podlage v zakonu, in ki povzročajo vrsto procesnih situacij, zaradi katerih postopek ne more teči nemoteno naprej, ne dajejo podlage za ukrepanje po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je prepričano, da bi bil z delegacijo dosežen prav nasproten učinek od predlaganega (bistveno podaljšanje postopka zaradi nepoznavanja zadeve s strani drugega sodišča).
prodaja - nakup motornega vozila od nelastnika - pridobitev lastninske pravice na premični stvari - pridobitni način - dobrovernost pridobitelja - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po določbi 31. člena ZTLR, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva tudi upoštevanje skrbnosti pridobitelja - to pa vodi do ugotovitve, da malomarnost ob sklepanju posla z nelastnikom ne potrjuje dobovernosti.
ZDen člen 8. Zakon o zaplembi in izvrševanju zaplembe člen 4.
predmet denacionalizacije - vrnitev zaplenjenega premoženja
Predmet denacionalizacije je lahko samo premoženje, ki je na način, določen v ZDen, prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (8. člen ZDen). Zato ne more biti predmet denacionalizacije premoženje, ki je bilo v smislu 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe izvzeto od zaplembe in puščeno obsojenki in njeni posvojenki.
vrednost spornega predmeta - tožba za odpoved stanovanjske najemne pogodbe - višina neplačane najemnine
Vrednost spornega predmeta se v sporu zaradi odpovedi stanovanjske najemne pogodbe ne presoja po tem, koliko najemnine dolguje najemnik - toženec. Odločilna je vrednost, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
ZUS člen 16.ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/1, 142/6, 150, 150/1.
vročitev - pooblaščenec
Če je bila sodba vročena pooblaščencu tožnika, se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki (6. odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).