Sodišče nerazumljive in nepopolne tožbe ne more obravnavati. Če tožnik na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 29. člena ZUS pomanjkljivosti v tožbi ne popravi in je sodišče ne more obravnavati, jo v smislu 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže.
Kadar sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks zaradi vložene pritožbe še ni pravnomočen, ni zakonite podlage za izdajo naloga, opomina in sklepa o odmeri takse. Taksna obveznost v primerih, ko ni predlagana taksna oprostitev, nastane z vložitvijo tožbe, za sodno odločbo pa, kadar stranka ni navzoča na obravnavi ali te ni bilo, pa ko je stranki vročena ta odločba. Kadar taksa za tožbo ni plačana, sodišče pošlje stranki opomin in ji odmeri opominsko takso, za sodno odločbo pa ji pošlje nalog za plačilo takse in če v petnajstih dneh takse ne plača, ji pošlje opomin in odmeri opominsko takso.
ustavitev postopka zaradi nove odločbe - taksna oprostitev
Kadar tožnik na poziv sodišča po 2. odstavku 37. člena ZUS izjavi, da je z novo odločbo, ki je bila izdana med upravnim sporom, zadovoljen, sodišče postopek ustavi. Tožnik ne more zahtevati, da sodišče odloči o glavni stvari, kadar je bila predmet obravnavanega spora odločba o prekinitvi postopka.
Taksna oprostitev učinkuje samo za postopek, v katerem je oprostitev priznana, in drugačna odločitev v drugem postopku, ki ima za podlago druge ugotovitve o tožnikovem premoženjskem stanju, ni nepravilna.
ZTI člen 4, 4/2, 9, 9/3. ZGD člen 4. ZUS člen 23, 23/3.
ukrep tržnega inšpektorja - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja
Inšpektor izda odločbo, s katero prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, če se ta opravlja, čeprav si stranka še ni pridobila odločbe po 4. členu ZGD.
povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev - denarna odškodnina
Sodišče mora, ko odloča na temelju prvega odstavka 198. člen ZOR, pretehtati svojo odločitev. Potrebno je varovati tako čast (in možnost za pridobivanje dohodka) kot tudi svobodo izražanja misli.
Pri oceni, ali so bile besede žaljive ali ne, ima določen pomen tudi dejstvo, da časopisa A. in B. nista strokovni glasili. Za njuno izražanje veljajo bolj široki okviri kot za pisanje strokovnih glasil. Pomembna je tudi okoliščina, da sta tožeči stranki oglašali svojo dejavnost, še preden sta bila objavljena sporna članka. S tem sta sami izpostavili svojo dejavnost, ki je bila kot sami pravita, občutljiva, pozornosti javnosti. Tožena stranka je prav zato v spornih člankih smela pisati bolj kritično, kot bi bila lahko, če se tožeči stranki z oglašanjem ne bi bili sami obrnili na javnost.
Ugotovitev, da so tožeče stranke na naroku spremenile le pravno podlago svojega tožbenega zahtevka, saj je dajatveni del ostal nespremenjen, glede na določbo 3. odstavka 185. člena ZPP ne dovoljuje prenosa pristojnosti na Okrajno sodišče.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - sodna praksa - namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Okoliščina, da je tožnica vezana na uporabo bergel, terja ustrezno odmero odškodnine. Na drugi stopnji določena odškodnina iz tega naslova je po oceni revizijskega sodišča temu primerna, višja bi bila nezdružljiva z namenom odškodnine in bi neutemeljeno odstopala od odškodnin, ki jih sodna praksa pozna v podobnih primerih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21255
ZKP člen 340, 340/1-1, 442, 442/2, 445, 445/1, 552, 552/2.KZ člen 3, 3/2.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - branje zapisnikov o zaslišanju prič - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja senata sodišča druge stopnje - obvestilo strankam o seji senata - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V skrajšanem postopku sodišče druge stopnje ni dolžno vabiti obsojenca in zagovornika na pritožbeno sejo, ker to stori le, če spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
V skladu z določbo 2. odstavka 3. člena KZ, ki je že veljal v času sojenja na prvi stopnji, bi bilo treba za obsojenca uporabiti milejši zakon, to je določbo 1. odstavka 133. člena in ne 1. odstavka 54. člena KZ-77. S tem ko je v KZ za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe predpisana namesto zgolj zaporne kazni alternativno tudi denarna kazen, je kazenska določba omiljena.
Čeprav tožnik izkaže pravni interes za vložitev tožbe, mora ta interes in pravovarstveno potrebo izkazovati ves čas postopka, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Z zavrnitvijo njegove pritožbe proti sodbi, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo o odvzemu orožja, je postala prvostopna odločba pravnomočna in odložitev izvršbe, ki je bila predmet obravnavanega spora, po ZUS ni več možna in se zato njegov pravni položaj ne more spremeniti, zgolj ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijane sodbe pa bi bilo zanj brez učinka.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - zloraba procesnih pravic kot samostojni razlog izrednega pravnega sredstva - nezgodno zavarovanje - določenost zavarovalne vsote - stopnja invalidnosti - sodelovanje izvedenca - zvišanje tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine - zastaranje terjatve proti zavarovalnici
Procesne kršitve načela prepovedi procesnih pravic, ki je utemeljena le na 11. členu ZPP, sodišče ne more upoštevati kot samostojnega razloga za izpodbijanje pravnomočne odločbe.
Ni utemeljen ugovor zastaranja, ki ga poda tožena stranka glede zvišanja tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine zaradi invalidnosti, do katerega je prišlo na podlagi podanega izvedenskega mnenja, če zavarovalna vsota v polici nezgodnega zavarovanja ni določena v fiksnem znesku, za opredelitev višine terjatve pa je potrebno sodelovanje izvedenca.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Za obdobje skrivanja niso podani pogoji za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja; vrsto in višino ter postopek uveljavljanja pravic pa ureja poseben zakon.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21159
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/1, 171/6.ZKP člen 371, 371/1-7, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - trditev - raznašanje trditev - navidezni stek - opravičljiva zmota - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve stori, kdor raznaša tuje trditve. Raznašanje lastnih žaljivih obdolžitev je še vedno le zatrjevanje in lahko vpliva na oceno teže kaznivega dejanja glede na krog oseb, ki jim je bila trditev sporočena, kakor tudi glede na število ponovitev.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče je razveljavilo prvostopenjsko sodbo glede enega od kaznivih dejanj iz razloga po 11. točki 371. člena ZKP. Samo na podlagi nasprotij v prvostopenjski sodbi, zaradi katerih je sodišče druge stopnje ni moglo preizkusiti glede nekaterih odločilnih dejstev, ni mogoče trditi, da okoliščine, na katere je sodišče oprlo svojo ugotovitev o obtoženkini begosumnosti, niso izkazane z zadostno stopnjo verjetnosti.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - prisilna mobilizacija v tujo vojsko
Statusa žrtve vojnega nasilja ne more pridobiti oseba, ki je pred 6.4.1991 prebivala v Avstriji in je bila 4.2.1941 vpoklicana v redne enote nemške vojske na območju Štajerske.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2001146
ZKP člen 372-1.KZ člen 224, 224/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari ni pomanjkljiv, če je navedeno, da je obdolženec poškodoval tujo stvar na ta način, da je v garažni hiši zlomil dvižno zapornico, last d.o.o., ter povzročil škodo v višini 417,29 EUR.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec ni pristopil na glavno obravnavo, čeprav mu je bilo vabilo pravilno vročeno, v njem je bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka, bil je že zaslišan, sodišču ni sporočil, da se glavne obravnave ne more udeležiti zaradi bolezni, njegova navzočnost na glavni obravnavi pa ni bila potrebna. S tem so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v njegovi nenavzočnosti po 1. odstavku 442. člena ZKP.
KZ (1951) člen 90, 90/1, 90/2, 226, 226/1. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in sabotaže (ZTŠS) člen 1, 1/2-6, 2, 2/1.ZKP člen 358, 358-1.
nedovoljena trgovina - časovna veljavnost kazenskega zakona
Glede na čas storitve kaznivega dejanja nedovoljene trgovine (od leta 1947 do leta 1950) sodišče ne bi smelo uporabiti KZ-51 in dejanja pravno opredeliti po 1. odstavku 226. člena navedenega zakonika, ampak bi moralo uporabiti 6. točko 2.odstavka 1. člena Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in sabotaže (ZTŠS). Ker pa opis dejanja v izreku nima vseh znakov kaznivega dejanja po ZTŠS - ni navedeno, po katerem predpisu naj bi bilo obsojenkino ravnanje prepovedano in imelo znake kaznivega dejanja iz te prepovedi - je Vrhovno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo in z uporabo 1. točke 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3. Konvencija ZD o otrokovih pravicah člen 3, 22.
priznanje pravice do azila mladoletniku brez spremstva
Mladoletniku brez spremstva se kljub izpolnjevanju pogojev za pridobitev azila po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil pravica do azila ne prizna, ker je zanj koristneje, da se v skladu 3. in 22. člena Konvencije ZN o otrokovih pravicah uveljavi njegova pravica do ponovne združitve z njegovo družino, ker zato ni ovir.