Če so pogodbeno dogovorjene zamudne obresti na glavnico v nemških markah po preračunu v SIT nižje od zakonskih zamudnih obresti na glavnico v SIT, potem zamudne obresti (na glavnico v nemških markah) niso oderuške.
Pravica do uvoza z uporabo 50. člena CZ se je uresničevala v skladu z Navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); v skladu s 5. odstavkom 50. člena CZ pa je pristojni carinski organ vodil evidenco o uvozu in izvozu blaga po vrednosti, količini in vrsti.
Zaradi prisilne poravnave se sicer lahko zmanjša ali kako drugače spremeni obveznost nakazovalca do prejemnika nakazila, ne pa tudi obveznost nakazanca do prejemnika nakazila. Iz tega razloga tožena stranka (kot nakazanec) ne more uveljavljati ugovorov zaradi sklenjene prisilne poravnave glede obveznosti nakazovalca kadar zahteva prejemnik nakazila izpolnitev od nakazanca (drugi odstavek 1022. člena ZOR).
stroški kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - stroški pooblaščenca oškodovanca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi v primeru, ko je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, mora obsojenec ob pogoju, da je bila izrečena obsodilna sodba, plačati potrebne izdatke in nagrado takega zagovornika. Le v primeru, ko bi bilo zaradi plačila nagrade in potrebnih izdatkov zagovorniku ogroženo obsojenčevo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, se ti stroški izplačajo iz proračunskih sredstev (1. odstavek 97. člena ZKP).
revizija proti zavrženju revizije - sklep o mirovanju postopka - dovoljenost revizije
Sklep o ugotovitvi nastopa mirovanja postopka (še) ni sklep o tem, da je postopek pravnomočno končan. Pravdni stranki sta v pravnem pouku celo opozorjeni na svojo pravico, da smeta v zakonsko določenem roku predlagati nadaljevanje postopka. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je zavrglo nedovoljeno revizijo.
Pravice, ki so po ZASP lahko temelj za civilno kazen, so materialne avtorske pravice, kršitve, ki se z njo sankcionirajo, pa lahko izhajajo iz neposlovnega ali poslovnega razmerja.
Zamuda s plačilom honorarja nima za posledico plačila civilne kazni.
168. člen ZASP omogoča sodniku široko polje proste presoje in s tem popolno prilagoditev sankcije konkretnemu dejanskemu stanju. Določba, ki jo je glede na njeno (kaznovalno) naravo treba restriktivno tolmačiti, zahteva upoštevanje vseh okoliščin, ki zadevajo obnašanje obeh pravdnih strank med izvrševanjem pogodbe, zlasti pa stopnjo krivde kršilca.
Čeprav tožnik izkaže pravni interes za vložitev tožbe, mora ta interes in pravovarstveno potrebo izkazovati ves čas postopka, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Z zavrnitvijo njegove pritožbe proti sodbi, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo o odvzemu orožja, je postala prvostopna odločba pravnomočna in odložitev izvršbe, ki je bila predmet obravnavanega spora, po ZUS ni več možna in se zato njegov pravni položaj ne more spremeniti, zgolj ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijane sodbe pa bi bilo zanj brez učinka.
priznanje tuje arbitražne odločbe - obvestilo o arbitražnem postopku - vročitev tožbe - možnost uveljavljanja pravic v postopku
Obvestilo o imenovanju arbitra je samo eden od pogojev, ki morajo biti za priznanje tuje arbitražne odločbe izpolnjeni po določbi 7. točke 1. odstavka 106. člena ZMZPP. V isti točki navedene zakonske določbe je namreč predpisano, da se zavrne priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe tudi, če nasprotna stranka ni bila pravilno obveščena o arbitražnem postopku ter da ji niti s kakšnim drugim ravnanjem ni bilo onemogočeno uveljavljanje pravic v postopku.
Vročitev tožbe nasprotni stranki je edini način, na katerega se jo seznani s tem, zakaj in o čem teče pred arbitražo postopek proti njej.
zahteva za varstvo zakonitosti - skupni prostori - pridobitev pravice stvarne služnosti - priposestvovanje - pravica uporabe - viciozna posest - pogodbena volja strank
Kakšno pravno razmerje nastane med strankama, je odvisno predvsem od njune volje. Če ta ni jasno izražena, jo sodišče ugotovi s pomočjo pravil razlage. Šele če volje za sklenitev pogodbe ni bilo, lahko sodišče v primerih, ki jih določa zakon, ugotavlja v zakonu določene okoliščine, na podlagi katerih nato ugotovi, kakšno razmerje je med njima nastalo. Če torej stranki ustanovita neko civilnopravno razmerje z veljavno pogodbo, ima pogodba prednost pred pridobitvijo pravice oziroma pred nastankom razmerja na podlagi zakona. Če bi pogodbenik brez soglasja drugega pogodbenika dovoljenje za uporabo začel samovoljno razglašati za stvarno pravico (služnost), bi že s tem trčil ob prepoved priposestvovanja po drugem odstavku 54. člena ZTLR. Animus tudi v takšnih primerih ni brez pomena. SZ se za družinske stanovanjske hiše ne uporablja (prvi in tretji odstavek 7. člena SZ) oziroma se zanje uporablja le, če se stranki tako dogovorita.
Pravica do uvoza z uporabo 50. člena CZ se je uresničevala v skladu z Navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); v skladu s 5. odstavkom 50. člena CZ pa je pristojni carinski organ vodil evidenco o uvozu in izvozu blaga, po vrednosti, količini in vrsti.
Iz ugotovitev drugo in prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil aneks k pogodbi v nasprotju s 19. členom splošnih pogojev poslovanja. V takšnem primeru velja ureditev po aneksu (in ne 19. člen splošnih pogojev poslovanja), ker je aneks posebni dogovor po četrtem odstavku 12. člena ZOR.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - preselitev v istem okupacijskem območju
Zgolj preselitev družine v drug kraj v istem okupacijskem območju brez dokaza o konkretnih prisilnih ukrepih in dejanjih, ki jih je izvajal okupator na tožničine starše, ne daje podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku, ki je bil rojen v času trajanja take preselitve.
Če je tožba nepopolna in nerazumljiva, zahteva sodišče od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, obenem pa ga pouči, kako in kaj naj napravi, in ga opomni na posledice, če ne bi ustregel tej zahtevi (1. odstavek 29. člena ZUS; če tožnik ne ravna po zahtevi sodišča, se tožba, ki je ni mogoče obravnavati, zavrže na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS.
Pravica do uvoza z uporabo 50. člena CZ se je uresničevala v skladu z Navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); v skladu s 5. odstavkom 50. člena CZ pa je pristojni carinski organ vodil evidenco o uvozu in izvozu blaga, po vrednosti, količini in vrsti.
Obravnavana pogodba ni nična zato, ker na podlagi nje prodajalec ni prejel kupnine. Neplačilo kupnine ni razlog za ničnost pogodbe. Morebitni dogovor pogodbenikov o tem, da se kupnina ne plača, je pravno dopusten.
ugotovitev obsega zapuščine - izločitev iz zapuščine - pridobitev solastninske pravice - skupna gradnja
O obsegu solastnega deleža, ki spada v zapuščino po pokojnem očetu pravdnih strank, je sodišče odločalo glede na zatrjevane pravne in dejanske naslove za pridobitev lastninske pravice oziroma solastninskih deležev.
ZOR člen 200, 201, 201/1.ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377.ZS člen 108, 109.
povrnitev negmotne škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt matere - višina denarne odškodnine - enotna sodna praksa - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ne gre pritrditi revizijskemu stališču, da bi morala biti prisojena nižja odškodnina, ker so v vlogo ponesrečene tožnikove matere stopili stari starši. Prisojene odškodnine za mladoletne oškodovance se namreč ravnajo po tem, da otrok ostane v ožji ali širši družinski skupnosti. Če pa ostane sirota brez sorodstva, se to posebej upošteva. Sicer pa "drugi subjekt", ki naj bi vstopil na mesto ponesrečene matere mladoletnega tožnika, praviloma ne more, zlasti ne na čustvenem področju, nadomestiti izgubljenega roditelja. Njegova izguba, še zlasti v otroštvu, pomeni manjko v otrokovem življenju, ki ni v vsem nadomestljiv.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - vrnitev v prejšnje stanje
Po določbi 89. člena ZKP-94 je prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje mogoče vložiti le v primeru, če je zamujen rok za pritožbo, ne pa tudi v primerih, ko gre za izredna pravna sredstva.