pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - ugovor neenakega obravnavanja - priglasitev v državljanstvo - rod roditeljev kot navezna okoliščina za pridobitev državljanstva
Po rodu lahko dobi slovensko državljanstvo le oseba, med katero obstaja že v času njenega rojstva z Republiko Slovenijo določena dejanska vez (navezna okoliščina), ki jo predstavlja slovensko državljanstvo (vsaj) enega od njenih staršev v trenutku njenega rojstva. Po zakonu se namreč domneva, da pridobi državljanstvo po rodu otrok že s samim rojstvom staršu s slovenskim državljanstvom.
Ker nobeden od tožnikovih staršev v času njegovega rojstva ni bil slovenski državljan oziroma po zakonu ni veljal za slovenskega državljana, tožnik po rodu na podlagi določbe 6. člena ZDRS slovenskega državljanstva ne more pridobiti zgolj s priglasitvijo v slovensko državljanstvo, kot velja to za otroke, rojene staršem, ki imajo v času otrokovega rojstva že pridobljeno slovensko državljanstvo.
Del plače za poslovno uspešnost je sicer v pogodbah pogosto poimenovan kot trinajsta ali štirinajsta plača ali božičnica, vendar pa samo poimenovanje, v konkretnem primeru kot trinajsta plača, z ozirom na zakonsko besedilo še ne pomeni, da gre za del plače za poslovno uspešnost, temveč gre tudi po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 za del plače za poslovno uspešnost samo, če je tako posebej dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi in so hkrati v avtonomnih aktih delodajalca določeni tudi kriteriji, po katerih se ugotavlja uspešnost njegovega poslovanja. Takšnega dogovora in takšnih vsebin v konkretnem primeru ni zaslediti niti jih tožnik ne zatrjuje. Zato ima po presoji sodišča prav toženka, ko ugotavlja, da v konkretnem primeru že prvi pogoj za davčno ugodnost iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ni izpolnjen in v posledici obravnavano izplačilo kot drugo vrsto plačila iz zaposlitve utemeljeno vključi v davčno osnovo za obračun dohodnine.
ZDIJZ člen 6, 6/3. ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2011) člen 25, 25/4, 27, 27/4, 28, 28/1, 32, 98. ZUS-1 člen 2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - ocenjevanje projektov - upravni akt - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ocenjevanje strokovne komisije - merila za ocenjevanje vlog - obrazloženost - neobrazložen upravni akt
Osebno ime in priimek ocenjevalca, s katerim je tožena stranka sklenila pogodbo in nanj prenesla izvrševanje svoje javne funkcije v okviru ocenjevanja vlog vlagateljev, ki bodo prejeli državna oz. evropska finančna sredstva na podlagi javnega razpisa, ter bo za delo plačan iz javnih sredstev tožene stranke, ni varovan osebni podatek.
upravni spor - stranska udeležba - pravni interes - pravni interes za stransko intervencijo - najemnik nepremičnine - dejanski interes
Po presoji sodišča predlagateljica ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo po drugem in tretjem odstavku 19. člena ZUS-1. Ne glede na odločitev, torej tudi, če bi sodišče tožbo zavrnilo in bi izpodbijana odločba ostala v veljavi, ne bo izgubila nobene materialnopravne pravice.
Prav tako ne bo prišlo do posega v njene na zakon oprte neposredne koristi. Kot najemnica nepremičnine, ki je bila predmet inšpekcijskega postopka, ne izkazuje pravne koristi, temveč dejansko. V tem pogledu ne more biti poseženo v njen pravni položaj. Ni namreč v razmerju do konkretne upravne zadeve, ki bi ga vzpostavljal materialni predpis, iz katerega bi izhajala pravica, ki bi jo lahko v tem postopku uveljavljala. Korist, ki ne sloni na materialnih predpisih, torej ni pravna, temveč dejanska korist. Te pa v upravnem sporu ni mogoče varovati. Tega ne spremenijo njene navedbe, da je v sporni objekt investirala in da bi ji bilo z izvršitvijo izpodbijane odločbe onemogočeno opravljanje dejavnosti. Odnos med tožnikom kot najemodajalcem in predlagateljico kot najemnico temelji na njunem dogovoru in učinkuje med njima. To pomeni, da bo imela predlagateljica možnost uveljavljati civilnopravne zahtevke zoper tožnika (na primer odškodnino).
Tožeča stranka je pred izdajo izpodbijanega akta imela možnost izjave in predložitve dokazov, pa tega ni storila. V upravnem sporu se ni udeležila naroka za glavno obravnavo in svojega izostanka ni opravičila, da bi na njem lahko pojasnila, čemu dokazil ni predložila pravočasno, zato je sodišče štelo, da so dokazi v upravnem sporu predloženi prepozno in so zato nedovoljeni.
Denarne kazni, izrečene po ZUP, izvršujejo organi, pristojni za davčno izvršbo. Davčni organ postopka po določilih ZDavP-2, ki urejajo davčno izvršbo, tudi kadar opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
ZSV člen 60, 60/1. Pravilnik o opravljanju socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpisa v register (2006) člen 4, 5.
socialno varstvene storitve - dovoljenje za delo - institucionalno varstvo - zavrnitev izdaje dovoljenja
Pravilna je odločitev, da se tožeči stranki ne izda dovoljenje za delo za opravljanje socialno varstvene storitve institucionalnega varstva v oskrbnem domu. Tožena stranka je ob ugotovljenem dejstvu, da je tožeča stranka na dan 31. 12. 2018 izkazovala izgubo in da je imela na dan 23. 10. 2019 blokiran transakcijski račun, pravilno odločila, da pogoj finančne in poslovne sposobnosti za izvajaje storitev institucionalnega varstva v oskrbnem domu ni izkazan.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s premoženjem
Razlogi, ki jih v zvezi s pričakovano davčno obveznostjo vsebuje obrazložitev izpodbijanega sklepa, so v zadostni meri pojasnjeni, v njih pa se povzemajo ugotovitve, zbrane v postopku davčnega nadzora, iz katerih izhaja, da je tožnik dosegel obdavčljiv promet 50.000,00 EUR v mesecu marcu 2020 z izdajo računa 5/2020 z dne 10. 3. 2020. Pričakovana davčna obveznost, kot jo je ugotovil davčni organ v postoppku davčnega nadzora, obstoji, tožnik pa s povsem pavšalnimi ugovori tega ni uspel izpodbiti, ter presega 50.000,00 EUR.
Toženka je v izpodbijanem sklepu na podlagi petega odstavka 30. člena Uredbe določila deleže prevzemanja odpadne embalaže za januar, februar in marec 2022 za posamezne DROE, med drugim tudi za tožnika, glede na vrsto odpadne embalaže, vendar pa ni pojasnila razlogov, ki so bili odločilni za odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni obveznosti in njenem obsegu in ki so torej narekovali sprejeto odločitev (tj. obveznost tožnika do prevzema in ravnanja z odpadno embalažo v točno določenih deležih). V izpodbijanem sklepu so izostali razlogi o tem, zakaj in na podlagi česa mora tožnik v relevantnem obdobju zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo v deležih, določenih v izpodbijanem sklepu.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - načelo nevračanja - pravica do izjave - začasna odredba
S tem, ko se tožena stranka zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ni opredelila do okoliščin, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja (ni presojala aktualnih informacij o stanju hrvaškega azilnega sistema v zvezi s prosilci, ki so Republiki Hrvaški predani v dublinskem postopku), tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, poleg tega zaradi odsotnosti navedenih odločilnih dejstev odločbe ni mogoče preizkusiti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neporavnane davčne obveznosti - druge denarne nedavčne obveznosti
Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih med drugim določa, da mora vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati tudi pogoj v 11. točki 5. člena Uredbe, in sicer da ima lahko ob oddaji vloge na javni razpis do 50 EUR neporavnanih davčnih obveznosti do države. Nedavčnih obveznosti do države ali občine javni razpis in Uredba ne omenjata, zato upravni organ ni imel podlage, da termin davčnih obveznosti razširi tudi na neplačane nedavčne obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pravica do dodelitve BPP ni absolutna, ampak se lahko dodeli zgolj v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.
S tem se preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.
V takih primerih se finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost ostalih pogojev za dodelitev BPP ne presoja, pač pa se že na podlagi 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP.
sklep o dovolitvi izvršbe - način izvršbe - obrazložitev sklepa - načelo sorazmernosti - izvršba po drugi osebi - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo
Sodišče ugotavlja, da je izbrani način izvršbe skladen z zakonom (prvi odstavek 297. člena ZUP) in sodi, da je ustrezen tudi glede na naravo obveznosti, kot je v upravnih aktih tudi obrazloženo. Edini preostali način izvršbe za izpolnitev predmetne inšpekcijske odločbe bi bila glede na določbe ZUP prisilitev k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. Vendar iz zakonskih določb izhaja, da se izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo določi, če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti kdo drug ali če narava obveznosti to terja ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna (prvi odstavek 298. člena ZUP). Kar pomeni, da je po določbah ZUP primarna izbira načina izvršbe za nedenarne obveznosti (kadar je glede na naravo obveznosti primerna) izvršba po drugi osebi in šele nadaljnja izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo (kadar izvršba po drugi osebi ni primerna). Zato organoma podrobneje, kot sta določitev načina izvršbe obrazložila, to niti ni bilo treba storiti.
domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 - etažni lastnik - aktivna legitimacija etažnih lastnikov
V primeru, da ne gre za izključno lastninsko pravico enega subjekta na objektu, temveč za etažno lastnino, po mnenju sodišča določbe 118. člena GZ o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekt na zahtevo stranke ni mogoče razlagati v pomenu, ki je rezultat uporabe zgolj jezikovne metode, da je v postopku nujna oziroma potrebna udeležba le enega etažnega lastnika kot aktivne stranke. Taka razlaga 118. člena GZ bi bila - glede na več lastnikov objekta - formalnologično protislovna, in nepravilna tudi ob upoštevanju njihovih stvarnopravnih upravičenj po zakonu, torej ji ne pritrjujeta niti logična niti sistematična metoda. Prav tako po mnenju sodišča taki razlagi določbe 118. člena GZ, upoštevaje njen namen, da zgolj uredi poenostavljen postopek pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekt daljšega obstoja, nasprotuje tudi namenska metoda razlage.
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe je izostala konkretna obrazložitev, zakaj določeni enostavni objekti (kot npr. shramba za orodje, kot jo označujeta obe stranki) ne sodijo med objekte, ki so po prostorskem aktu toženke dopustni na kmetijskih zemljiščih, saj objekti niso konkretizirano opisani (npr. pri shrambi za orodje in nadstrešnici niso podane njune dimenzije, pri shrambi za orodje ni jasno, ali gre mogoče za pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, ki je kot tak naštet kot dopusten objekt po prilogi 1 k 115. členu OPN Šenčur). Posledično je zato izostala tudi obrazložitev, v čem določeni enostavni objekti (npr. shramba za orodje) ovirajo opravljanje osnovne dejavnosti.
Prav tako ni jasno, kateri objekti se nahajajo na katerih zemljiščih, za to, da bi bil možen preizkus zgoraj povzetega očitka tudi s tega vidika. To ne izhaja ne iz izreka odločbe (kjer so našteta vsa zemljišča, ki so bila predmet nadzora, in vsi objekti ter predmeti, ki jih je treba odstraniti z vseh zemljišč skupaj, vendar brez konkretizacije v tem pogledu), kot tudi ne iz obrazložitve ne prvostopenjske in ne drugostopenjske odločbe, ki je sicer obrazložitev prvostopenjskega organa dopolnila, vendar v tem delu v nezadostni meri.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - plagiat - plagiatorstvo
Na podlagi drugega odstavka 180. člena Pravilnika o študiju mora Komisija izvesti ugotovitveni postopek in zaslišati prizadetega ter mu omogočiti, da se izjavi o zbranih dokazih. Da bi odločba zadostila standardu obrazloženosti, bi morala vsebovati konkretne navedbe o ""pomembnem delu" ujemanja besedila in odstotke ujemanja s citiranjem besedila.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - goljufija (prevara) - obrazložitev odločbe
Drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 vzpostavlja odgovornost izvajalca javnih komunikacijskih storitev za stroške zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev, torej za stroške, nastale s prenosom signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih zaradi zlorabe tretje osebe, in ki niso nastali po krivdi naročnikov ali uporabnikov.
Če iz izvedenih dokazov in dokazne ocene izhaja, da klica nista bila opravljena, potem tožnikova storitev ni bila opravljena in je stranka z interesom ni dolžna plačati. V takem primeru je odveč tudi ugotavljanje, ali naj bi stranka z interesom klic (ki ga ni bilo) dala na čakanje in ali je način in zaporedje klicev v okoliščinah konkretnega primera izkustveno sploh pričakovano ravnanje. Vendar se toženka obenem sklicuje tudi na t. i. "Wangiri klice", pri čemer pa naj ne bi šlo za voljno ravnanje stranke z interesom, ampak naj bi bila klica posledica zlorabe, sistemsko generirana.
Tožnica je po presoji sodišča ravnala s potrebno skrbnostjo, da bi se seznanila z dejstvom nastopa pravnomočnosti sklepa z dne 30. 6. 2020, vendar je, predvsem zaradi neodziva toženke, za pravnomočnost izvedela šele 18. 11. 2020. Po presoji sodišča ji zato toženka ne more naprtiti odgovornosti za lastno neodzivnost in ji očitati, da je zamudila rok za vrnitev napotnice.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nadzor nad bankami - javna objava - odprava odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Odprava odločbe Agencije z dne 19. 1. 2023 v celoti, tudi v 2. točki izreka o objavi informacije o izrečenem nadzornem ukrepu in kršitelju, kar je predmet obravnavanega upravnega spora, in vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženki, pomeni vrnitev zadeve v stanje pred izdajo odpravljene odločbe z dne 19. 1. 2023, to je v stanje, ko o ugotovitvi kršitve določbe desetega odstavka 296. člena ZTFI-1 in o objavi informacije o izrečenem ukrepu ni dokončno odločeno v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1. Pravni položaj tožnika je torej takšen, kot da sploh ni izdana odločitev o objavi informacije o izrečenem nadzornem ukrepu, kar je predmet tega postopka. Po presoji sodišča si glede na navedeno pravnega položaja v obravnavanem upravnem sporu v nobenem primeru tožnik ne more več izboljšati.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - priznanje invalidnosti za nazaj - namen zakona - potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - zmotna uporaba materialnega prava
Nepravilno je stališče toženke, da jo v celoti zavezuje časovni okvir prejemanja podatkov ZZZS iz uradne evidence, torej prejem podatkov najkasneje do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec. V primeru obstoja potrdila iz uradne evidence je možno drugačno dokazovanje stanja zaposlenih na presečni datum, vendar z dokazili, na katerih temelji uradna evidenca ZZZS.
ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 45, 46, 46/1, 59, 59/1.
prekrškovni postopek - odločba o prekršku - pravno sredstvo - sodišče splošne pristojnosti - stvarna pristojnost - okrajno sodišče
Kot izhaja iz tožbe s prilogami, tožnik tožbo vlaga zoper izpodbijano odločbo, s katero je bil spoznan za odgovornega za prekršek po drugem odstavku 21. člena ZPDZC-1 v zvezi s prvim odstavkom 14.a člena ZP-1. Po določbi prvega odstavka 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških, sodišča pa so sodišča za prekrške prve in druge stopnje (drugi in tretji odstavek 45. člena ZP-1). V obravnavanem sporu, kjer gre za pravno sredstvo zoper odločbo o prekršku, je sodno varstvo zagotovljeno v postopku, v katerem je stvarno pristojno odločati sodišče splošne pristojnosti in ne upravno sodišče. Sodišče se je na podlagi določb 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ter še sklenilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopila v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kopru.