Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 181-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški
Del tožbenih navedb se nanaša na to, da so policisti na Hrvaškem s tožnikom grdo ravnali, vendar pa je treba razlikovati med obravnavo ilegalnih migrantov, ki jih po prečkanju bosansko - hrvaške meje opravlja hrvaška policija, in med obravnavo oseb, ki so na podlagi Dublinske uredbe predane Republiki Hrvaški, to je uradnim osebam pristojnih organov Republike Hrvaške za mednarodno zaščito. Iz ravnanja hrvaških policistov, ki se nanaša na tujce, ki ilegalno prestopijo mejo in niso še vložilo prošnje za mednarodno zaščito, po presoji sodišča še ni mogoče sklepati na to, da bi obstajale sistemske pomanjkljivosti v azilnih postopkih po tem, ko so prosilci vrnjeni na podlagi Dublinske uredbe in se odločijo za to, da bodo ob vrnitvi v Republiko Hrvaško izrazili namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Iz navedenih razlogov so tiste tožbene navedbe, ki se nanašajo na očitke o ravnanju hrvaške policije, za ta primer nerelevantne.
Predaje prosilca pristojni državi ni omejena samo na presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v odgovorni državi članici, ampak na presojo vseh okoliščin, zaradi katerih bi predaja prosilca lahko predstavljala kršitev 3. člena EKČP.
Tožnik po presoji sodišča ni izkazal, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozila kakršnakoli nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in da bi prišlo do kršitve 3. člena EKČP.
Ni mogoče sklepati, da gre pri tožniku za posebej hudo duševno ali fizično bolezen.
tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožnik pred vložitvijo tožbe toženki ni poslal zahteve v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, zaradi česar je bila tožba v tem upravnem sporu vložena prezgodaj. Na drugačno odločitev ne more vplivati navedba tožnika, da je zahtevo za izdajo odločbe o njegovi pritožbi na drugostopenjski organ poslal 14. 11. 2023, saj morajo biti vse procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1 (tj. okoliščine, ki morajo oziroma ne smejo biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči) podane že ob vložitvi tožbe, v konkretnem primeru 28. 8. 2023.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZVO-1 člen 20, 20/12.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
V postopku za dostop do informacij javnega značaja iz tožilskega spisa vloga prosilca za pridobitev fotokopij pavšalno navedenih dokumentov ne izpolnjuje pogojev za seznanitev z dokumenti na podlagi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Toženka je pravilno izpostavila, da ne gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim ter ker tudi ni mogoče preizkusiti ali se ta podatek sploh nahaja v tožilskem spisu, je bilo v tem delu potrebno vlogo prosilca zavrniti. Toženka pravilno poudarja, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe še ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve.
ZUP člen 151, 151/3. ZEN člen 39, 39/1, 39/4, 39/5.
ureditev meje - sprožitev sodnega postopka - poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje - pritožba - zavrženje pritožbe - obvestilo upravnega organa ni upravni akt
Po presoji sodišča poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje po prvem odstavku 39. člena ZEN ne predstavlja upravne odločbe, saj s pozivom k sprožitvi sodnega postopka niti z odgovorom geodetske uprave ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Glede na to, da za poziv po prvem odstavku 39. člena ZEN niti ta zakon niti noben drug zakon ne določa pritožbe, to pomeni, da samostojna pritožba zoper poziv ni dovoljena, zaradi česar je geodetska uprava kot prvostopenjski organ ravnala pravilno, ko je tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrgla.
mednarodna zaščita - preganjanje - nedržavni subjekt preganjanja - subjekti zaščite - zaščita v izvorni državi
Tožnik ni izkazal, da mu država ni bila sposobna nuditi zaščite ali da ga ne bi zaščitila, če bi se vrnil v Kongo, saj se na policijo niti ni obrnil. Tudi po mnenju sodišča je to bistveni predpogoj, da lahko nekdo izkazuje, da mu država ni sposobna ali da mu noče nuditi zaščite.
Sodišče ne sledi tožnikovim navedbam, da policiji ni bilo mogoče prijaviti groženj sorodnikov, ker naj bi bili nekateri njeni pripadniki člani BDK. Iz informacij o izvorni državi, bodisi tistih, ki jih je pridobila tožena stranka, ali pa tistih, ki so jih pridobili pooblaščenci tožnika, celo izhaja, da državne oblasti to organizacijo preganjajo.
V kolikor v maloštevilnih informacijah o izvorni državi ni zaslediti določenih tožnikovih navedb, to še ne pomeni, da njegove navedbe ne držijo.
Četudi se vzame tožnikove navedbe v celoti za resnične, tožnik ni uspel izkazati nezmožnosti svoje države, da ga ustrezno zaščiti.
Razlog, da je Ministrstvo zavrnilo prijavo tožeče stranke je v tem, da slednja v njej ni navedla točnih podatkov. To očitno drži. Iz Dopisa je vidno, da je bila strešna kritina obnovljena, izveden toplotni most, toplotna izolacija na podstrešju in fasadni ovoj, nameščena peč na lesno bio maso ter vgrajena nova okna in vhodna vrata.
Teh navedb tožeča stranka niti ni določno zanikala. Vztrajala je le, da bi moralo Ministrstvo pri odločanju o njeni prijavi opraviti ogled in oceniti njegovo stanje. S tem pa ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
subsidiarni upravni spor - kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Tožnika bosta imela možnost uveljavljati svoje pravice v upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1 zoper končno odločitev upravnega organa o glavni stvari, zato niso izpolnjene procesne predpostavke po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 za vodenje subsidiarnega upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev vloge - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnikova prošnja je vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek pojasnila, katere pravice in pravne koristi bo tožnik kot oškodovanec uveljavljal v postopku preiskave, ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.