Po presoji pritožbenega sodišča so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na podatkih in listinah v upravnih spisih in na izjavah tožnika v dokaznem postopku na glavni obravnavi dne 14.9.2007, pravilne in dejansko kažejo na neskladja in neprepričljive ter neverodostojne izjave tožnika o pomembnih dejstvih. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka utemeljeno sklepala, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti in da obstaja sum, da postopek zlorablja.
CZ člen 125, 125/1, 146, 146/1-a, 146/3.URS člen 22, 25.
carine - uvoz blaga - neizpolnitev dolžnosti - carinski zavezanec - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - dejanja tretjih oseb - kazenski postopek zoper carinika - glavna obravnava
Tožena stranka je vpisana v polje 50 ECL kot glavni zavezanec. Ker ni bila izpolnjena obveznost, določena z ECL, po kateri bi moralo blago zapustiti RS v namembni CI C, je nastal carinski dolg na podlagi tč. a) 1. odstavka 146. člena CZ, carinski zavezanec pa je na podlagi 3. odstavka istega člena oseba, ki bi morala izpolniti predpisane obveznosti, torej tožena stranka, ki bi po 125. členu CZ morala predložiti blago namembnemu carinskemu organu v predpisanem roku.
Iz v sodbi povzetega izvedenskega mnenja izhaja, da se subjektivne težave pojavljajo le pri enem gibu, ki pa ni običajen, se ne izvaja vsakodnevno in zahteva le trenutno prekinitev določenega opravila, zato je utemeljen zaključek, da (na podlagi konkretnega) izvedenskega mnenja ni moč ugotoviti objektivnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi imelo za posledico dovolj intenzivne duševne bolečine, ki bi opravičevale presojo odškodnine.
ZDen ureja vračanje premoženja samo za primere, ko je bilo premoženje podržavljeno bivšim jugoslovanskim državljanom, ne pa tudi za primere, ko je bilo podržavljeno državljanom drugih držav. Premoženjska razmerja za te slednje primere so urejale mednarodne pogodbe in ne ZDen.
ZUP člen 290, 291, 294, 298.ZUS-1 člen 38, 83, 85, 86, 92.
ukrep tržnega inšpektorja - upravna izvršba
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava. Utemeljeno se je sklicevalo na določbe 290., 291., 294. in 298. člena ZUP, ki jih je pravilno uporabilo v konkretnem primeru izdaje sklepa za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi ter po presoji revizijskega sodišča navedlo utemeljene razloge za uporabo teh določb.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - relativni izključitveni razlog - seznanitev z nedovoljenim dokazom - vpliv na nepristranskost - zahteva za izločitev - rok za uveljavljanje zahteve za izločitev - izjava privilegirane priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Za ugotovitev izločitvenega razloga po 4.a točki prvega odstavka 39. člena je potrebno najprej ugotoviti ali je dokaz nezakonit ali ni. Ko sodišče v postopku ugotovi, da je dokaz nezakonit, mora prenehati z delom, če misli, da je podan razlog za izločitev bodisi iz 4.a ali iz 6. točke 39. člena ZKP (prvi odstavek 40. člena ZKP) ter o tem obvestiti predsednika sodišča, ki odloči o izločitvi. Kolikor sodnik oceni, da je nezakonit dokaz takšen, da očitno ne more vplivati na njegovo izločitev, bo z delom (sojenjem) nadaljeval. V tem primeru pa zakon v 41. členu daje iniciativo strankam (tudi dokazno breme je na njih), ki lahko, kolikor menijo, da je presoja sodnika napačna, zahtevajo njegovo izločitev oziroma izločitev sodnikov porotnikov. Vendar pa stranke niso dolžne (za razliko od odklonitvenega razloga) dokazati vpliva takšnega dokaza ali možnosti, da je tak dokaz vplival oziroma bi lahko vplival na odločitev, temveč le izkazati upošteven dvom v nepristranskost sodnika po objektivni plati (to se pravi vnesti dvom v oceno sodišča, da gre očitno za tak dokaz, ki ne more vplivati na odločitev).
status vojnega veterana - mladost prosilca v času vojne
Tožnica, rojena leta 1940, ni mogla opravljati vojaških dolžnosti obrambe domovine, saj kot tako majhen otrok ni mogla razumeti svojih dejanj in namena boja proti okupatorju.
pogoji - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč - več lastnikov - zemljiškoknjižno stanje
Revizijsko sodišče meni, da ima tožena stranka prav, ko je v obravnavanem primeru pravilno, na podlagi zemljiškoknjižnega stanja v času odločanja, ugotovila, da so navedene nepremičnine, ki tvorijo kmetijo, v lasti treh fizičnih oseb, kar nesporno izhaja iz v upravnem spisu predloženega zemljiškoknjižnega izpiska z dne 8.11.2000. Glede na tako ugotovljeno lastninsko stanje, ki temelji na listini, ki jo za ugotovitev lastništva predpisuje 2. odstavek 4. člena ZDKG, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni utemeljen tožničin tožbeni ugovor, ki ga sedaj ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je edina lastnica navedenih nepremičnin in da je zato izpolnjen pogoj za določitev statusa zaščitene kmetije.
ZDen člen 44, 44/5, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 5/3.
denacionalizacija - odškodnina za zaplenjeno premoženje - vrednost odvzetega podjetja
Akt o podržavljenju je sodba kazenskega sodišča. Ker ta vrednosti zaplenjenega premoženja ne določa, je treba uporabiti metodologijo za ugotavljanje le-tega, kakor jo določajo Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
denacionalizacija - ponovno odločanje o isti stvari
Po tem, ko je bilo o tožničini zahtevi že pravnomočno odločeno, le-ta ne more z zahtevo, vloženo pri drugi upravni enoti, zahtevati razlike v vrednosti podržavljenih delnic.
Narava pogodbe o pripoznavi dolga je sicer odvisna od okoliščin konkretnega primera. Po naravi stvari pa ima največkrat prvine novacije in poravnave. V takšnem primeru je dolg po takšni pogodbi nova glavnica, ki je v razmerju do dolga iz primarne obveznosti abstraktna.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - rok za uveljavljanje preživnine - prenehanje življenjske skupnosti
Upravičeni zakonec mora najkasneje v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti s tožbo zahtevati od drugega zakonca preživnino, sicer to pravico izgubi.
ZKP člen 201, 201/1-1, 521, 521/1, 521/2, 525, 525/1, 525/2.URS člen 8. Evropska konvencija o izročitvi člen 16.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - mednarodna pogodba - pogoji za odreditev začasnega ekstradicijskega pripora
V fazi začasne odreditve ekstradicijskega pripora zadošča, da je vsebina mednarodne tiralice za obsojencem določno opredeljena in ni treba, da je tiralica priložena v spisu. O morebitni odreditvi pripora zoper obsojenca po 524. členu ZKP in o tem, ali so podani pogoji za njegovo izročitev državi prosilki, pa bo sodišče lahko odločilo šele po prejemu dokazil, naštetih v 12. členu Konvencije o izročitvi.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Ker ni ravnala v skladu s citiranim določilom, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, revizija tožeče stranke ni dovoljena.
delitev skupnega premoženja zakoncev - vlaganje zakoncev v premoženje tretje osebe - načelo enotnosti skupnega premoženja
Odločilna okoliščina je, da tožeča stranka ni vlagala v premoženje zakonca, marveč v premoženje tretje osebe (toženčeve matere). Za presojo takšnega razmerja pa je treba uporabiti zgoraj navedena splošna pravila civilnega prava in ne posebna pravila, ki se nanašajo na razmerja med zakoncema.
Načelo enotnosti skupnega premoženja predpostavlja, da je prispevek zakonca k skupnemu premoženju enak na vseh posameznih stvareh oziroma pravicah, ki sestavljajo skupno premoženje.