ZUS-1 - tožba zaradi posega v človekove pravice - pravočasnost tožbe v upravnem sporu
Po določbah 1. odstavka 28. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30. dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tudi v primeru upravnega spora, v katerem se odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za kar naj bi šlo v tožnikovem primeru, ZUS-1 ne določa drugače.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenj
Tudi po mnenju revizijskega sodišča tožnica v upravnem sporu niti ne izpodbija dejanske ugotovitve tožene stranke, da za gradnjo predmetnega objekta nima nikakršnega upravnega dovoljenja. V tožbi, sedaj v reviziji, sama navaja, da je sprožila postopek za pridobitev upravnega dovoljenja, in to že 20.12.1995. Ta dovoljenja so ji bila tudi izdana, vendar jih je pristojni pritožbeni upravni organ tudi že dvakrat odpravil. Zato tudi revizijsko sodišče meni, da je organ prve stopnje ravnal prav, ko je tožnici na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN odredil odstranitev nedovoljeno zgrajenega objekta in izrekel prepovedi iz 76.c člena ZUN, prav pa je ravnala tudi tožena stranka, ko je tako odločitev potrdila.
denacionalizacija - pravna podlaga za denacionalizacijo po 4. členu ZDen - neizkazano lastništvo nepremičnin
Ker v tem primeru glede lastništva tožničinega pravnega prednika na navedeni parceli v času podržavljenja ni izkazan niti pravni naslov (kupoprodajna pogodba), niti pridobitni način (vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi), je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožničinega pravnega prednika ni šteti za upravičenca do denacionalizacije.
ZUS člen 59, 59/1. ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 63.ZDRS člen 39.ZUS-1 člen 75, 85, 86, 107, 107/2.
revizija - ugotavljanje državljanstva FLRJ - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti - neverodostojnost arhivskih podatkov
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
denacionalizacija - vezanost na zahtevek - dopolnitev zahtevka - zahtevek za vračanje dodatnega premoženja - potek roka - prepozen zahtevek
V postopku denacionalizacije sicer stranka lahko razširja in dopolnjuje zahtevek v smislu premoženja, ki je predmet denacionalizacije, vendar pa mora biti obseg tega premoženja pravočasno zahtevan, to je do poteka zakonitega roka iz 64. člena ZDen.
ZDen člen 2, 6, 6/2, 16, 16/3, 19, 19/1-3, 32, 32/2, 51, 51/3.ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 135.ZUreP-1 člen 179, 179/3.ZSZ člen 2.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-1, 80/3-3, 105, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - stanje zemljišča ob vračanju - park - javna površina - zazidano stavbno zemljišče
Če za zemljišče, ki je predmet vračanja, ni izkazano, da bi bil na njem zgrajen objekt oziroma da bi bilo funkcionalno zemljišče k objektu ne obstojijo ovire za njegovo vračanje v naravi niti iz 19. niti iz 32. člena ZDen.
Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 45/1954) člen 3. „Osimska pogodba“ (Pogodba med Socialistično federativ.
Prebivalcem bivše cone B STO, če niso optirali za Italijo, je bilo podeljeno državljanstvo FLRJ s 3. členom Zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 45/1954). Osebe, ki so bile na dan 10. junija 1940 italijanski državljani, in so imele stalno prebivališče v coni B STO, so z uveljavitvijo "Osimske pogodbe" izgubile jugoslovansko državljanstvo, če so imele v tem času prebivališče v Italiji (1. odstavek 3. člena Osimske pogodbe - Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo; Ur.l. SFRJ - MP, št. 1/77).
oprostitev plačila sodnih taks - predložitev listin - navedbe stranke - težko premoženjsko stanje
Kadar zakon izrecno predpisuje, katere listine mora stranka predložiti, teh listin oziroma dokazil ne morejo nadomestiti le njene navedbe, v konkretnem primeru tožnikove navedbe o njegovem težkem premoženjskem stanju. Zato se sodišču prve stopnje do takšnih navedb tudi ni bilo treba opredeliti.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija objekta - pogoji PUP-a - pomožni objekt - odmik od meje - tožbena novota
Ker legalizacija objekta pomeni izdajo upravnega dovoljenja za že zgrajeni objekt, je izdaja lokacijskega dovoljenja za sporni objekt odvisna od pogojev, ki jih določa veljavni PUP. Kot izhaja iz predložene lokacijske dokumentacije, ki je med predloženimi spisi, je obravnavani objekt, za katerega legalizacijo gre, "zgrajeno leseno gospodarsko poslopje za potrebe drvarnice, orodjarne in skladišča orodja kot sestavni del objekta". Prav na podlagi lokacijske dokumentacije in ob upoštevanju dejanskega stanja na terenu, ugotovljenega ob ogledu (zapisnik o ogledu z dne 28.10.2002 je med spisi), je upravni organ presodil, da gre v obravnavani zadevi za pomožno stavbo, kot jo opredeljuje 38. člen PUP. Po določbi 45. člena PUP pa v Ureditvenem območju, kjer je sporna lokacija, pomožnih stavb ni dovoljeno graditi.
izločitev uradne osebe - denacionalizacija - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Iz vsebine pritožbe izhaja, da revident izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, to pa je nedopusten revizijski razlog in s tem revizije ni mogoče utemeljevati, saj razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega okvir možne presoje v revizijskem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Revident v reviziji pavšalno navaja, da izpodbija sodbo in sklep sodišča prve stopnje zaradi kršitve denacionalizacijskega kot upravnega postopka. To pa nista dovoljena revizijska razloga, saj se po 1. odstavku 1. točke 85. člena ZUS-1 sodba prve stopnje lahko z revizijo izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 85. člena zakona. Ker revident v pritožbi ni navedel nobene kršitve ZUS-1, revizijsko sodišče pa po določbi 86. člena ZUS-1 preizkuša izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, preizkusa glede bistvenih kršitev ZUS-1 revizijsko sodišče ni opravilo.
ZDen člen 3, 4, 5.ZUS-1 člen 22, 22/1, 59, 59/2, 75, 75/2, 75/3, 75/4, 76.ZPP člen 360, 360/1. ZUP (1986) člen 215.
premoženje, zaplenjeno fizični osebi - pravila vračanja - izpodbijanje akta o podržavljenju - navedbe, bistvene za odločitev - glavna obravnava - delna odločba - spor o pristojnosti v upravnem postopku
Če je v aktu o podržavljenju navedeno, da je premoženje podržavljeno fizični osebi, v postopku denacionalizacije ni mogoče šteti, da je bilo podržavljeno podjetje in premoženja vračati po določbah ZDen, ki veljajo za podjetja.
ZGO člen 33a, 36.ZGO-1 člen 191. ZUN člen 54, 54/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1, 75, 75/3.ZPP člen 350, 350/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - ločenost postopka izdaje dovoljenj in inšpekcijskega postopka
Kadar gre za legalizacijo objektov, ki dejansko že obstajajo, kot je to v obravnavanem primeru, je v lokacijskem postopku potrebno ugotoviti, ali je bil poseg v prostor, kakršen je bil opravljen, v skladu z merili, ki jih določa PUP. V obravnavanem primeru podatki iz upravnih spisov potrjujejo, da je zahteva investitorja za izdajo zadevnega dovoljenja skladna s posegom, kakršen je bil dejansko izvršen.
ZDen člen 15, 60, 60/3, 78.ZD člen 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20.URS člen 155.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 64, 64/1-4, 80, 80/3-3, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 165, 165/2.
denacionalizacija - pravno nasledstvo - dedovanje - sklep o razglasitvi osebe za mrtvo - dedič tretjega dednega reda - verjetna izkazanost pravnega nasledstva
Pravno nasledstvo po upravičencu je verjetno izkazano, če je vlogo za denacionalizacijo kot dedič dediča vložil bratranec sina upravičenke, saj je upravičenkin sin upravičenko preživel.
zavrženje tožbe - pravni interes - predmet upravnega spora - opravljanje dejanj po pooblaščencu - pravniški državni izpit - pravica do vpogleda v upravne in sodne spise - sojenje v razumnem roku
Če je v upravnem postopku pritožbi ugodeno, je za pritožnika dosežen namen pritožbe, zato za vložitev tožbe nima pravnega interesa, saj si s tožbo svojega pravnega položaja v postopku ne more izboljšati.
ugotavljanje državljanstva - nelojalnost oseb nemške narodnosti - navajanje revizijskih razlogov
Domneva nelojalnosti (2. odstavek 35. člena ZDrž) velja za vsako osebo posebej. Izpodbija se lahko le iz razlogov, ki se nanašajo prav na določeno osebo. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.
Dopolnitev pravočasne zahteve za denacionalizacijo po preteku prekluzivnega roka iz 64. člena ZDen je bila mogoča samo z listinami in podatki glede zahtevanega premoženja. Navedbe vlagateljev v zahtevi za denacionalizacijo, da zahtevajo vračilo vsega upravičencu podržavljenega premoženja v določeni katastrski občini, ali zgolj sklicevanje na listine o podržavljenju oziroma na potrdila, ne pomenijo določene opredelitve zahtevka. Postopek za denacionalizacijo je predlagalni postopek in zato upravni organ, tudi v okviru dolžnosti pouka neuki stranki, ne more iz listin ugotavljati, za katero premoženje stranka zahteva vrnitev. Ko je bil zahtevek vlagateljic za vračilo zemljišč opredeljen z dopolnjeno vlogo z dne 20.9.1993, je bila zahteva popolna in razumljiva in v tem okviru podana podlaga za odločanje in je kasnejša dopolnitev zahteve z navedbo novega premoženja prepozna.
ugotavljanje državljanstva - nelojalnost oseb nemške narodnosti - navajanje revizijskih razlogov
Domneva nelojalnosti (2. odstavek 35. člena ZDrž) velja za vsako osebo posebej. Izpodbija se lahko le iz razlogov, ki se nanašajo prav na določeno osebo. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - domneva nelojalnost - dokazno breme - aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda - politična nevtralnost - ZUS-1 - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Nasprotovanje kočevskega Nemca preselitvi v Reich (ki ga je kasneje opustil) in nečlanstvo v nacističnih organizacijah ne zadoščajo za izpodbitje domneve nelojalnosti. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.