ZUS-1 člen 92, 107, 107/1, 107/2.ZDen člen 6, 6/2. ZUP (1986) člen 185, 222, 222/1, 222/3.
sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - dovoljenost pritožbe
Niti v ZUP (1986) niti v kasnejšem ZUP ni določbe, po kateri bi bila zoper sklep o postavitvi izvedenca in založitvi sredstev za njegovo delo dopustna posebna pritožba. Zato je bila vložena pritožba v upravnem postopku pravilno in zakonito zavržena.
denacionalizacija - Zakon o razlastitvi - odločba Ustavnega sodišča - status parcel - kmetijsko ali gradbeno zemljišče - stanje v času podržavljenja - trenutek podržavljenja - vrednost podržavljenega premoženja
V postopku denacionalizacije se vrednost podržavljenega premoženja, ki je odvisna od njegovega statusa, ugotavlja po določbah 44. člena ZDen. Po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-58/04-7 se v 4. členu ZDen razveljavi beseda "neodplačno" kolikor se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ,št. 12/57 in 53/62). Ustavno sodišče RS je torej pogoj neodplačnosti razveljavilo le v delu, v katerem se ta pogoj nanaša na podržavljenje po Zakonu o razlastitvi iz leta 1957 in njegovi prvi noveli iz leta 1962. To pa pomeni, da odločitev Ustavnega sodišča RS v obravnavanem primeru ne vpliva na pogoj neodplačnosti, saj se odločba ne nanaša tudi na kasnejši noveli tega zakona iz leta 1965 in leta 1968.
denacionalizacija - odškodnina - tržna vrednost podržavljenega premoženja
Določbe ZDen in Navodila v zvezi z določanjem odškodnine za podržavljeno stavbno zemljišče, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, so bile predmet ustavnopravne presoje. Ustavno sodišče RS je v sklepu U-I-137/98 ugotovilo, da določbi 44. člena ZDen in 14. člena Navodila nista v nasprotju z Ustavo RS in ne predstavljata kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Po presoji Ustavnega sodišča je bil zakonodajalec upravičen oškodovanje za podržavljeno premoženje urediti na poseben način in da razmere, v katerih je uzakonil denacionalizacijo, in razmere v katerih se izvaja, objektivno pogojujejo tudi obseg primernih odškodnin. Zato pritožbeni očitek, da so bile z izpodbijano sodbo tožniku kršene ustavne pravice zaradi nepravilne ocene vrednosti podržavljenega premoženja in neupoštevanja njegove tržne vrednosti, ni utemeljen.
ugotavljanje državljanstva kot predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva
S pritožbenimi ugovori, ki se v celoti nanašajo na državljanstvo obravnavane osebe, tožnik v denacionalizacijskem postopku ne more uspeti, ker se v tem postopku odloča le o vračanju premoženja, kolikor so izpolnjeni drugi pogoji, med drugim tudi pogoj državljanstva, o katerem pa se odloča v posebnem upravnem postopku in je predmet posebnega upravnega spora.
denacionalizacija - premoženje, izvzeto iz nacionalizacije - odškodnina za uničeno premoženje - prepozen zahtevek
V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke v okviru njenega materialnega zahtevka. ZDen v 62. členu določa obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
ZDR člen 92, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6, 116.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil pristojnega zdravnika - varstvo invalidov - rok za odpoved - odpovedni rok
Posebno varstvo invalidov v skladu s 1. in 2. odstavkom 116. člena ZDR je predvideno le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti druge ali tretje kategorije ali iz poslovnega razloga, in ne v primerih redne odpovedi iz razloga nesposobnosti, redne odpovedi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je določen v 2. odstavku 110. člena ZDR kot prekluzivni materialni rok, torej rok, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - prevzem delavca na delo - izraba letnega dopusta - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas v neposredni povezavi s predhodno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, saj je bila z njo tožnici zgolj omogočena izraba letnega dopusta, do katerega je bila tožnica upravičena na podlagi predhodne pogodbe, ni šlo za nadaljevanje dela in zaradi tega tožničina pogodba o zaposlitvi ni prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
V skladu z 2. odstavkom 30. člena ZDSS-1 se lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe pritoži le glede same razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker šteje, da so podani pogoji za končanje postopka pred sodiščem druge stopnje. V pritožbi ne more napadati drugih stališč, zavzetih v razveljavitvenem sklepu in tudi ne predlagati neposreden prenos odločanja na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
ZTVP-1 člen 304, 324, 324/2, 353, 353/1-3, 353/1-5.ZUS-1 člen 63, 63/1.
odredba Agencije za trg vrednostnih papirjev - plačilo takse - izpodbojni razlogi
Tožena stranka je tožniku izdala odredbo, kateri tožnik ni ugovarjal. Ta je zato postala dokončna in pravnomočna. Pritrditi je zato treba toženi stranki, da v tem postopku, ko se odloča le še o stroškovnem delu odločbe, s katero je ugotovljeno, da je bila kršitev odpravljena, tožeča stranka ne more niti neposredno niti posredno izpodbijati pravilnosti izdane odredbe.
Ker je na podlagi tretjega odstavka 4. člena Tarife o taksah in nadomestilih znašala vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti 1.000 SIT, se pokaže, da je bila taksa v višini 500.000,00 SIT pravilno odmerjena. Ker gre za posebno ureditev, ki ima podlago v prvem odstavku 304. člena ZTVP-1, ne pride v poštev odločanje na podlagi predpisov, ki jih navaja tožnik v tožbi.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - prevzem izpolnitve
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje do novele ZZZPB v letu 1998 ni imel pravne podlage, da bi vračilo delavcu neupravičeno izplačanih sredstev zahteval neposredno od delodajalca. Delavec in delodajalec pa sta se lahko pogodbeno drugače dogovorila, zato je bil možen tudi pogodbeni prevzem izpolnitve po 453. členu ZOR. Prevzemnik dolga (tožena stranka) po določbi 453. člena ZOR, tudi če izpolnitev v redu opravi, nima nobenih zahtevkov nasproti dolžniku (tožnica), če se o njih stranki izrecno ne dogovorita ali to ne izhaja iz njune molče izražene volje. Prevzemnik dolga s plačilom ne pridobi avtomatično pravic plačnika.
stimulativni del plače - dobiček družbe - sredstva dolgoročne rezervacije
Pojma bruto dobička oziroma dobička ni mogoče razlagati tako, da bi med ta dobiček šteli tudi sredstva dolgoročne rezervacije. Takšna razlaga bi odstopala od istega pojma v tedaj veljavnih računovodskih standardih in računovodskih izkazih ter od zakonske opredelitve.
vojak - pogodba o zaposlitvi - prenehanje veljavnosti - razporeditev na ustrezno delo - plačilo razlike plače
Zaradi starosti preko 45 let tožnik ni več mogel biti razporejen v vojaško enoto oziroma na vojaško dolžnost, zato je bil v skladu s 93. členom ZObr pravilno razporejen na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi. Pri tem tožnik ni več užival zaščite iz 109. člena ZObr, saj ni bil več razporejen kot poklicno zaposlen v vojski, ampak na civilno dolžnost.
ZTVP-1 člen 275, 275/1. Pravila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev člen 41, 41/1, 42, 42/1.
pravila borze - javna objava cenovno občutljivih informacij
Posredovanje informacije o pomembni sklenjeni pogodbi je treba praviloma razumeti tako, da mora izdajatelj pojasniti njene bistvene sestavine. Če tega ne terjajo posebne okoliščine primera, pa mu ni treba razkriti celotnega besedila pogodbe. Posebne okoliščine so tiste, ki bi lahko povzročile, da bi bile tudi nebistvene sestavine pogodbe takšnega pomena, da bi lahko pomembneje vplivale na ceno finančnega instrumenta.
ZOFVI člen 96, 96/8. ZDR (1990) člen 14, 14/2, 18, 18/1.
delovno razmerje za določen čas - delovno mesto knjižničarja v srednji šoli - pogoji za zasedbo delovnega mesta - transformacija delovnega razmerja za določen čas
Ustrezna smer visokošolske izobrazbe za delo knjižničarja v poklicni oziroma strokovni šoli je le končan študijski program bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Neenake odločitve sodišča prve stopnje, če bi do njih prišlo, ne pomenijo neenotne sodne prakse, ker to neenotnost načeloma odpravlja pritožbeno sodišče. V primerjani sodbi drugače ugotovljeno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, tudi če gre morda za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali nepopolno obrazložitev sodbe, še ne pomeni odstopa oziroma neenotnosti o pravnem vprašanju.
dopustitev revizije - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Ker iz toženčeve pritožbe ne izhaja, da se pritožuje zoper sklep o nedopuščeni reviziji, je pritožbo mogoče šteti in obravnavati le tako kot se glasi - kot pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Takšna pritožba pa ni dovoljena, saj je ZPP ne predvideva.
Pokojninska osnova zavarovancev, ki so bili kot delavci poslani na začasno delo v tujino in so v tem času ostali zavarovani pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ni odvisna od dejanskih izplačil plač temveč od zneskov plač, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZDSS-1 člen 31, 31-1, 32, 32/3.ZPP člen 41, 367, 367/2.
dopustitev revizije - dovoljenost revizije - osnovni količnik za obračun plače - vrednost spornega predmeta
Ker je tožnik z zahtevkom za priznanje višjega osnovnega količnika za obračun plače dejansko uveljavljal temelj za denarni zahtevek iz naslova razlike plače, ki že sam po sebi presega mejo za dovoljenost revizije po zakonu, je tudi glede odločitve o temelju tega zahtevka revizija dovoljena že po zakonu.