Po presoji vrhovnega sodišča upravno sodišče v tej zadevi ni ugotovilo do stopnje zanesljivosti vseh pravno pomembnih okoliščin, da bi bilo možno sklepati, da je tožnik vložil prošnjo za azil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države in s tem namerno zavajal oziroma zlorabljal azilni postopek. Zato ni pravilna ugotovitev upravnega sodišča, da naj bi bil v tožnikovem primeru podan zadosten razlog za odločitev v pospešenem postopku in za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene po 1. alineji 2. odstavka 35. člena v povezavi s 5. alinejo 36. člena ZAzil.
sindikalni zaupnik - dodatek za opravljanje funkcije
Tožnik je bil član izvršilnega organa sindikata voznikov oziroma njegov sekretar, ne pa tudi sindikalni zaupnik, zato ni upravičen do dodatka za opravljanje funkcije sindikalnega zaupnika.
Opredelitev 246. člena ZGD, da vodi delniško družbo uprava v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost, je podlaga za strogo pojmovanje disciplinske odgovornosti direktorja, ki se kaže v tem, da ta disciplinsko odgovarja za vsako stopnjo malomarnosti tudi če ne poskrbi za ustrezno organizacijo dela, ki bi zagotavljala kvalitetno in pravočasno pripravo gradiv ob sodelovanju sodelavcev.
Revizija ni dovoljena, saj se izpodbijana sodba nanaša na denarni zahtevek, ki se sestoji iz salda neporavnanih obveznosti v višini 69,65 EUR, preostalo pa so kapitalizirane obresti.
ZDen člen 19, 19/3. ZUS člen 5, 7, 18, 18/3, 26, 27, 27/3, 29.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - pravočasnost tožbe - pasivna legitimacija - oznaka tožene stranke - sposobnost biti stranka v postopku (ministrstvo)
Obstoj ovir za vračilo podržavljenega premoženja v naravi mora izkazati tisti, ki se na ovire sklicuje. Tožena stranka pa mora v obrazložitvi svoje odločbe ustrezno utemeljiti, ali so podane ovire ali ne. Tožba je pravočasna, če je v roku 30 dni vložena na Upravno sodišče RS, ne glede na njegov oddelek. Tožena stranka po ZUS je bil organ, zoper čigar dokončno odločbo je tožba vložena, če je vložena zoper Republiko Slovenijo, izpodbija pa se akt njenega ministrstva, je jasno, da je vložena zoper ministrstvo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - fotografije storilcev - prepoznava po fotografijah - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Prepoznava, ki so jo priče opravile po fotografijah med zaslišanjem v preiskovalnem postopku in med katero je bil kot storilec kaznivih dejanj prepoznan tudi obsojenec, sama po sebi ni nezakonit dokaz, temveč gre za dokaz, ki ga je sodišče lahko ocenjevalo po načelu proste presoje dokazov.
Za otroka kot poseben pravni subjekt velja samostojna domneva nelojalnosti, ki jo lahko izpodbija samostojno, kar pomeni, da mora imeti oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu staršev (zakonski otrok državljanstvu svojega očeta), možnost izpodbiti domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost. Mladoletnost ni tista okoliščina, ki sama po sebi zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
Zadržanje celotnega javnega razpisa za območje (skoraj) cele Slovenije le zaradi tega, ker sta bili vlogi tožeče stranke zavrženi, ne bi ustrezalo načelu sorazmernosti.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. SKPG člen 10, 10/3, 10/3-1.
razporeditev delavca iz kraja v kraj - bistveno poslabšanje zdravja - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - krivda
Ker ni bil ugotovljen obstoj razlogov, zaradi katerih bi bila pravica tožene stranke do razporeditve tožnice na ustrezno delo v drug kraj kakorkoli omejena, ni bilo razlogov za ugotovitev nezakonitosti sklepov o razporeditvi tožnice z delovnega mesta v L. na delovno mesto v Ivančni Gorici. Pri ugotavljanju upravičene odsotnosti z dela ne gre za ugotavljanje krivde v klasičnem pojmovanju, ampak se ugotavljajo razlogi odsotnosti. Če ti ne upravičijo odsotnosti, to zadostuje za prenehanje delovnega razmerja.
vrnitev nepremičnine v postopku denacionalizacije - vpliv denacionalizacije na najemna razmerja - najemnina
Določba 1. odstavka 24. člena ZDen, po kateri vrnitev stvari v postopku denacionalizacije ne vpliva na najemna razmerja, ki so bila (pred uveljavitvijo ZDen, se pravi pred 7.12.1991) ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, ima dvojni pomen. Obstoj takih razmerij vpliva na obliko vračanja premoženja, saj pomeni oviro za vračanje stvari v last in posest. Premoženje se zato vrača le z vrnitvijo - vzpostavitvijo lastninske pravice v korist upravičenca, ne pa tudi v njegovo neposredno posest. Hkrati se s tem ohranja obstoječe najemno razmerje, kar pomeni, da stopi novi lastnik (denacionalizacijski upravičenec) na mesto najemodajalca; potlej obstajajo pravice in obveznosti iz najema med njim in najemnikom. To pomeni, da gre novemu lastniku (denacionalizacijskemu upravičencu) najemnina po najemni pogodbi, v katero je na podlagi 24. člena ZDen vstopil na mesto najemodajalca, od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje.
premoženjska škoda - plačilo odškodnine zaradi izdane začasne odredbe - izgubljeni dobiček - nedopustno ravnanje - nastanek škode
Neutemeljen je zahtevek za povrnitev škode zaradi izdane začasne odredbe, ker ni bilo nedopustnega ravnanja in ker ni dokazan nastanek škode v obliki izgubljenega dobička.
Tisti, ki dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za sodno varstvo
Ugotovitev, da razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas niso bili podani, predstavlja dejanski zaključek, ki ga revizija ne uveljavlja in ga tudi sicer ne bi bilo mogoče upoštevati, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja ni predstavljalo ničesar novega o trajanju zadnje pogodbe o zaposlitvi. Z njim je tožnik zvedel samo to, da tožena stranka v bodoče ne namerava več skleniti z njim pogodbe o zaposlitvi. Ker je šlo za obvestilo še v času delovnega razmerja, je tožnik upravičeno ravnal po 1. odstavku 204. člena ZDR in na delodajalca še v času delovnega razmerja naslovil zahtevo za izročitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
To, da je nasprotna udeleženka zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot vodja vpisnika v Ig zadevah je ob dejstvu, da gre za majhno sodišče ter za razdelitev skupnega premoženja med zakoncema, pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost odločanja. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti je smotrno, da se v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene - zmotna uporaba materialnega prava
Revizijski očitek zmotne uporabe prava, ki po vsebini pomeni nestrinjanje z dokazno oceno glede posameznih dejstev, v skladu z določbo 3. odstavka 370. člena ZPP ni utemeljen.