Če je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen in izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen, umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji kot državljan druge bivše jugoslovanske republike, je odločilno, kakšno pravno razmerje daje državljanskemu statusu umrle osebe pravo Republike Slovenije oziroma pravo sedanje države naslednice bivše Republike SFRJ.
azil - omejitev gibanja - prenehanje izvajanje ukrepa - pravni interes za pritožbo
Azilant, ki je na podlagi umaknjene prošnje že zapustil RS in se zato izrečeni ukrep omejitve gibanja ne izvaja več, nima več pravnega interesa za pritožbo.
azil - pospešeni postopek - stranki v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje
Če je iz tožnikove prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje, pristojni organ v pospešenem postopku zavrne vlogo oziroma prošnjo na podlagi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VS0010466
ZOR člen 199.ZMed člen 18, 18/2.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - solidarna odgovornost - kršitev osebnostne pravice - vrednost izpodbijanega dela odločbe - žalitev v tisku - odgovornost izdajatelja - objava preklica trditev - preklic tujih trditev - namen preklica - protipravnost ravnanja novinarja
Izdajatelj časopisa ni pasivno legitimiran subjekt, ki bi lahko s preklicem v časopisu objavljenih izjav tretjih oseb o tožniku nudil slednjemu zadoščenje, predvideno kot eno izmed oblik povrnitve nepremoženjske škode z določbo 199. člen ZOR. Namena te oblike restitucije ni mogoče doseči z nekogaršnjim "preklicem" izjave, ki ni bila njegova, saj bi bil brez slehernega pomena tako za prizadetega, kot tudi za oblikovanje oziroma ustvarjanje mnenja drugih o njem.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje je dovoljena samo pritožba zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, t. j. da bi moralo sodišče druge stopnje samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - varnost pri delu - nesreča na delovnem mestu - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - prag vrat
Določbe 25. člena Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte namenjene za delovne in pomožne prostore ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti celoten delovni objekt raven. Prag med vrati tako ne predstavlja nedopustnega ravnanja delodajalca, za padec čezenj zato odškodninsko ne odgovarja.
revizija - razlogi za revizijo - obseg revizijske presoje - zavarovalna doba s povečanjem - rok za sodno varstvo - sodna pristojnost
Odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožniku odreklo sodno varstvo iz procesnih razlogov in se v vsebino zadeve ni spuščalo, je mogoče prvenstveno izpodbijati le iz revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka. Revizijsko sodišče je vezano na opredelitev revizijskih razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijski razlogi morajo biti v reviziji navedeni in zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva tudi konkretizirani. Revizijsko sodišče ne more ugotavljati bistvenih kršitev določb postopka, če teh revident izrecno ne uveljavlja, oziroma le iz vsebine revizijskih navedb samo sklepati o tem, za katere bistvene kršitve določb postopka po 1. in 2. točki 1. odstavka 370. člena ZPP bi morda lahko šlo.
ZPP člen 212, 215. Splošni pogoji zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus).
dokazno breme - ugovor izključitve zavarovalnega kritja pri AO- plus zavarovanju
Dokazno breme za dejstvo, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice) nosi toženec. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba (ki je nedvomno plačila zmožna ali za takšno škodo zavarovana). Nedokazanost dejstva, da tožnikove poškodbe niso nastale zaradi naleta drugega avtomobila, ampak le zaradi trčenja v obcestni kamen, zato ne izključuje tožnikovega zahtevka, pač pa ugovor prve tožene stranke (da je za škodo odgovorna druga, plačilno zmožna oseba).
ZKP člen 201, 272, 272/1, 272/2, 432, 432/1-1, 432/1-2, 432/3.
pripor - odločanje o priporu ob vložitvi obtožnega predloga - načelo kontradiktornosti - neobrazložen predlog tožilca - odločanje po uradni dolžnosti
Šele če bi državni tožilec svoj predlog za podaljšanje pripora obrazložil, bi bila podana kršitev načela kontradiktornosti, saj nasprotna stranka z vsebino ne bi bila seznanjena in bi ji bilo onemogočeno v zvezi s tem podati svoje argumente. Sodišče je namreč dolžno samo po uradni dolžnosti presoditi, ali so še podani razlogi za pripor ali ne, neobrazložen predlog pa na odločitev ni mogel imeti vpliva.
ZKP člen 52, 52/1, 53, 56, 144, 144/1-6, 371, 371/1-5.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - oškodovanec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - ovadba - pooblastilo za vložitev ovadbe
Tudi telefonično naročilo enega od etažnih lastnikov kot oškodovanca, posebej še ob upoštevanju posebnega poslovnega in zaupnega razmerja med lastniki stanovanj in njihovimi predstavniki ter upravnikom hiše, ki je utemeljeno na zakonu, upravičuje pristojnega delavca gospodarske družbe - upravnika, da poda v imenu oškodovancev ovadbo in s tem predlog za pregon obsojenca.
ZDen člen 65, 65/2, 72, 72/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1.ZPP člen 343, 343/3.
denacionalizacija - komunalno opremljena stavbna zemljišča - celotno zemljišče ali le 60 metrski pas ob javni cesti
Za absolutno pravno domnevo iz tretjega odstavka 11. člena Navodila je dovolj, da se v 60 metrskem pasu ob javni dovozni cesti nahaja katerikoli del zemljišča. Ta pogoj, ki je eden od elementov podlage navedene domneve, je treba povezovati s pogojem, da ima zemljišče priključek na javno cestno omrežje. Zato in ker je parcela osnovna enota zemljiškega katastra po 7. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, je za komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče šteti celotno zemljišče, saj posamezni deli zemljiške parcele, ki ustreza pojmu nepremičnine (18. člen SPZ, 1. in 2. točka drugega odstavka 11. člena ZZK-1) ne morejo imeti različnega pravnega položaja in to ne v pogledu stvarnih pravic, niti v pogledu kategorije oziroma pravnega statusa. Torej, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tretjega odstavka 11. člena Navodila, relevantno pa je stanje ob podržavljenju, je tako zemljišče treba v celoti ovrednotiti kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče, ne pa le 60 metrski pas.
pravica do objave popravka - resničnost obvestila - zloraba pravice - namen pravice do popravka
Pravica do popravka je sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika (pod že večkrat opisanim pogojem iz 26. člena ZMed). Objava popravka je zato sestavni del medijske svobode (eden izmed dveh polov medijske svobode), ne pa pravna sankcija za pravno kršitev.
Izdaja sklepa o dedovanju (denacionaliziranega premoženja) pomeni, da je naknadno odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je toženka v obsegu tožnikovega dednega deleža zadrževala izplačane zamudne obresti iz obveznic in same obveznice.
varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - pravni interes
Pravni interes za tožbo po tretjem odstavku 1. člena ZUS je v tem, da se prepreči nadaljevanje nezakonitega dejanja oziroma, da se vzpostavi zakonito stanje.
žalitev udeleženca v postopku - center za socialno delo - kaznovanje pooblaščenca - denarna kazen
Pri kaznovanju po 109. členu ZPP gre za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, in ne za kazenskopravni institut, zato tudi zahteva po kaznovanju, kot jo imenuje pritožnik, ni potrebna.
CSD I. je v tem primeru sodeloval že v rednem postopku, svoje mnenje pa je podal tudi v postopku z obnovo. Osebe, ki se udeležujejo postopka, so stranke, zakoniti zastopniki, pooblaščenci, intervenienti, priče, izvedenci in tolmači.(1) Sodišče, ki mora v postopkih varstva in vzgoje otrok glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo, je v podobnem položaju, kot takrat, ko dejstva v zvezi z otrokovo koristjo ugotavlja s pričami ali izvedenci. Če naj se preprečijo žalitve prič in izvedencev, ni razloga, da sodišče dovoli žalitev centrov za socialno delo. Namen 109. člena ZPP je zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, zato ima sodišče pravico kaznovati tudi tistega, ki v svoji vlogi žali center za socialno delo, saj tudi ta sodeluje v postopku.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava - plačilo nadomestila plače - odškodninski spor - nepremoženjska škoda
Ob obravnavi pritožbe zoper drugostopenjski razveljavitveni sklep Vrhovno sodišče Republike Slovenije ne more presojati pravilnosti materialnopravnih izhodišč, zastopanih v izpodbijanem sklepu. Ob spremenjenih materialnopravnih izhodiščih je smotrno, da sodišče druge stopnje samo dopolni postopek glede na spremenjene potrebe po ugotovitvi dejanskega stanja.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2, 66, 66/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.ZLPP člen 13, 13/1.
denacionalizacija - pravna oseba - zavezanec za vračilo premoženja - zavarovanje zahtevka po ZLPP
Zavezanec za vračilo premoženja je pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki so predmet vračanja. Tudi, če je taka pravna oseba ob lastninjenju po ZLPP sredstva, ki so predmet denacionalizacije, izločila iz svojih sredstev in otvoritvene bilance, je v smislu ZDen še zavezanka, saj je v skladu z ZLPP ta sredstva lahko še naprej uporabljala kot dober gospodar.
spor o pristojnosti - pomanjkanje slovenske jurisdikcije - povračilo izplačanih zneskov preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS kot tožnik
Če ni pristojno nobeno od domačih sodišč (zaradi pomanjkanja slovenske jurisdikcije), potem "lahko" tožnik vloži tožbo pri kateremkoli stvarno pristojnem slovenskem sodišču. Kadar nobeno slovensko sodišče ni pristojno, potem je pač "pristojno" katerokoli (vsako) sodišče (in je stvar tožnika, da izbere, katero bo tisto, ki bo njegovo tožbo zavrglo).