azil - omejitev gibanja - pritožba pred prejemom pisnega odpravka odločbe
Če je tožnikov pooblaščenec po ustni odločbi o omejitvi gibanja vložil pritožbo še pred prejemom pisne odločbe, po njenem prejemu pa je s tožbo napadel tudi ta odpravek, tožbe ni mogoče zavreči kot prezgodaj vložene.
ZDR člen 11, 11/2, 12, 13, 15, 15/3, 16, 204.ZPP člen 274, 274/1.OZ člen 86.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba - ničnost - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo, da obstoji pogodba o zaposlitvi. Dokler (delovno) razmerje še traja, bi tožnica lahko na podlagi 3. odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR, zahtevala od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, bi tožnica morala uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - plačilo razlike plače - odpravnina
Ker tožnik zgolj opisno opredeljenega premoženjskega zahtevka ni nikoli opredelil v denarnem znesku in ni navedel vrednosti spornega predmeta, ugotovitve vrednosti spornega predmeta pa ni predlagala niti tožena stranka, reviziji nista dovoljeni.
Teža kaznivega dejanja kot eden od pogojev, ki opraviči pripor kot sorazmeren in neogiben ukrep zoper osumljenca, je podana tudi v primeru, ko naj bi osumljeni s hudim nasiljem nad najbližjimi družinskimi člani nadaljeval kljub prošnjam oškodovank, opozorilom sosedov, centra za socialno delo in policije ter nasilje celo stopnjeval.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - procesna predpostavka
Predmet presoje je bila zakonitost izpodbijanih odločb o trajanju tožnikove nezmožnosti za delo zaradi poškodbe kolena. Tožnik bi moral nezmožnost za delo zaradi drugih diagnoz oziroma zaradi kasneje poslabšanega zdravstvenega stanja v zvezi s poškodovanim kolenom najprej uveljavljati pred izbranim zdravnikom in drugimi organi tožene stranke. Ker tega ni storil, kasnejše, morebiti spremenjeno zdravstveno stanje, ni moglo biti predmet tega spora.
azil - skrajšani postopek - zavajanje oziroma zloraba postopka - zamolčanje predhodno vloženih prošenj za azil
Že to, da je prosilec za azil prikril podatek, da je za azil že zaprosil v drugi državi, je zadostna podlaga za zavrnitev prošnje za azil v skrajšanem postopku zaradi razloga iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu v zvezi s 4. alinejo 36. člena.
V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno o njeni pritožbi proti upravnemu aktu prve stopnje, torej izpodbija upravni akt, ki ni dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno, preden je vsebinsko odločilo o zahtevani izdaji začasne odredbe, s tožbo ravnati kot z nerazumljivo tožbo in zahtevati odpravo pomanjkljivosti po 31. členu ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1.ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/2, 377.
ZUS-1 - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - kasnejša predložitev pooblastila za zastopanje po odvetniku - zavrženje revizije
Stranka, ki nima pravniškega državnega izpita, ne more sama vložiti revizije. Predložitve revizije, ki jo naknadno opremi s pečatom in pooblastilom odvetnik, ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – škoda - obseg zadoščenja za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine
Nobene materialnopravne opore ni za omejevanje (v danem primeru zavarovane) neposlovne odškodninske odgovornosti zaradi morebitnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima to nobenega vpliva na presojo vprašanja obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom kot enega izmed nujnih elementov za nastanek neposlovne odškodninske obveznosti, saj se predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja oziroma ravnanja pri ugotavljanju vzročne zveze upoštevno presoja le v razmerju do škodnega dogodka. Ni pa nikakršne materialnopravne opore za omejevanje obsega odškodnine na morda le tisti obseg škode, ki je običajen za določeno vrsto škodnega dogodka in kar bi bilo celo v nasprotju z načelom popolne odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonska zveza med uslužbenko sodišča in stranko v postopku
Dejstvo, da je toženčeva žena zaposlena na Okrajnem sodišču v A. ter da je neposredno povezana s sodnico, ki odloča v tej zadevi, še ni razlog za prenos pristojnosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - čas storitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče krši kazenski zakon, če na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi nepravilno ali ga ne uporabi. Sodišče prve stopnje je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe ugotovilo dejansko stanje, ki ustreza opisanemu kaznivemu dejanju in so v ravnanju obdolženca vsi zakonski znaki tega kaznivega dejanja, zato kazenski zakon ni bil kršen.
Upoštevati je treba, ali gre za zavrnitev dokaznih predlogov v teku rednega pravdnega postopka ali v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Pravica do izvedbe dokazov oz. pravica do obnove postopka zaradi novih dokazov je v tem okviru bolj omejena. Dopustno je, da sodišče ob odločanju o dovolitvi obnove postopka tudi oceni dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka.
Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na podlagi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločba od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. Gre torej za primerjavo novih dejstev in dokazov ter v rednem postopku ugotovljenega dejanskega stanja.
Izredno pravno sredstvo obnove postopka predstavlja poseg v pravnomočnost kot element pravnega varstva, zaradi česar je potreben ožji pristop s skrbno presojo tehtnosti oziroma dokazne moči novega dokaza. Na temelju pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj iz dokumentacije, ki govori o toženkinem ukvarjanju z alternativnimi vedami oziroma mejnimi znanostmi, ni mogoče zaključiti, da navedena dejavnost že sama po sebi dokazuje neprimernost toženke za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok. Še manj to velja v primerjavi z ugotovitvijo rednega postopka o toženkini sposobnosti in primernosti za vzgojo in varstvo otrok.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2.ZDSS-1 člen 72, 72/1.ZPP člen 274, 274/1.ZS člen 83.
uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja - rok za sodno varstvo - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe zaradi uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je določen prvenstveno v 2. odstavku 252. člena ZPIZ-1, v skladu s katerim lahko zavarovanec uveljavlja sodno varstvo v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Za socialne spore rok za sodno varstvo na splošno določa tudi 1. odstavek 72. člena ZDSS-1, po katerem se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Ta rok je torej določen tako v materialnem kot v procesnem predpisu in predstavlja materialni prekluzivni rok. Sodne počitnice ne podaljšajo tega roka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Osnovna predpostavka, da sodišče sploh lahko vsebinsko odloča o predlogu za prenos pristojnosti, je, da predlagatelj predlaga drugo sodišče in ne tisto, pri katerem se zadeva že tako ali tako vodi. Ker ta (samoumevna) predpostavka ni podana, vrhovno sodišče nima o čem odločati.
Navedbe, s katerimi toženca utemeljujeta svoje stališče, da je sporno darilo nično, ne morejo biti upoštevne že zato, ker bi imela ničnost darila za posledico ravno to, kar je cilj upnikovega izpodbijanja: vrnitev premoženja dolžniku in s tem vzpostavitev njegove plačilne sposobnosti.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane nepremičnine po njeni vrnitvi v last in posest - tek upravnega postopka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Tožnik uveljavlja odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi neuporabe denacionalizirane nepremičnine za obdobje od pravnomočnosti odločbe v denacionalizaciji. Za to škodo pa po presoji revizijskega sodišča ni mogoče trditi, da bi bila v vzročni zvezi s toženčevo neaktivnostjo štiri leta prej. Odločba o prekinitvi upravnega postopka namreč dodatno potrjuje pravilnost ravnanja oziroma presoje toženca, da bi bilo nepravilno izvajati kakršnekoli aktivnosti s pridobivanjem potrebnih dovoljenj prav zaradi tekočega denacionalizacijskega postopka, saj tudi iz njenih razlogov izhaja, da je treba najprej rešiti sporno predhodno vprašanje lastništva nepremičnine.
Po vrnitvi nepremičnine denacionalizacijskemu upravičencu toženec sam ni mogel nadaljevati upravnega postopka, lahko pa bi ga s pooblastilom tožnika ali na podlagi posebne pogodbe s tožnikom. Tako je veljalo tudi prej, ko je toženčev pravni prednik na podlagi posebne pogodbe z naročnikom pridobil gradbeno dovoljenje in sodeloval v upravnem postopku. V tej smeri je tudi tožnikova graja zmotne uporabe materialnega prava neutemeljena, razlogi pritožbenega sodišča o pomembnosti spremembe lastništva ali po prejšnji terminologiji pravice uporabe (prva alinea 36. člena takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (iz leta 1984) pa pravilni.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja
Ker tožniku ni bilo dokazano, da je storil hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so mu bile očitane, je sodišče sklepa disciplinskih organov kot nezakonita razveljavilo. S tem ni bilo več dejanske in pravne podlage za to, da bi tožniku zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa z dnem dokončnosti sklepa prenehalo delovno razmerje, ampak le-to še traja z vsemi posledicami, ki sledijo taki odločitvi.
priznanje I. kategorije invalidnosti - trajnost sprememb v zdravstvenem stanju
Bistveno za ugotovitev invalidnosti je, da je prišlo pri zavarovancu kljub zdravljenju do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa, da gre le za začasna ali občasna bolezenska stanja, ki zahtevajo zdravljenje in katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo.