Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57.
predlog za dopustitev revizije - neupravičen odjem električne energije - neupravičena obogatitev - splošni pogoji - skladnost podzakonskega akta z zakonom - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, ko je sodišče kot pravilno štelo uporabo določil Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO)?
◦ Ali je sodišče pravilno štelo, da gre pri zahtevku tožene stranke za zahtevek zaradi tožnikove neupravičene obogatitve, in ali so bile v tej zvezi ugotovljene vse relevantne okoliščine?
URS člen 70a. ZV-1 člen 76, 76/3. ZUreP-2 člen 192, 192/2.
predlog za dopustitev revizije - razlastitev - sorazmernost in nujnost razlastitve - razlastitveni namen - oskrba s pitno vodo - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je pravilno stališče upravnega organa in sodišča, da v primeru, ko razlastitvenega namena (zavarovanja količin in kakovosti vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo) ni mogoče doseči zaradi neučinkovitosti inšpekcijskega nadzora, ni izpolnjen pogoj nujnosti za razlastitev?
◦ Ali je pravilno stališče, da je pogoj nujnosti za razlastitev nepremičnin na najožjem vodovarstvenem območju na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o vodah (ZV-1) lahko izpolnjen samo v primeru, da je izkazano, da lastnik vsake posamezne nepremičnine, ki se razlašča, ne spoštuje predpisanih prepovedi in omejitev iz drugega odstavka tega člena?
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nedovoljena pritožba - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje pritožbe
Sprejeto je stališče Vrhovnega sodišča, da samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b, 20, 20/5.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - drugačno pravno in dejansko stanje - vsebinsko prazna pritožba - zavrnitev pritožbe
Pritožnik povsem splošno nasprotuje stališčem izpodbijane sodbe in se sklicuje na dokaze, do katerih se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitki so v odsotnosti kakršnekoli utemeljitve, zakaj naj bi bila izpodbijana stališča napačna, nekonkretizirani do te mere, da se Vrhovno sodišče do njih niti ne more opredeliti, posledično pa tudi ne ugotoviti zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Lahko le pritrdi sodišču prve stopnje, ki je v obrazložitve izpodbijane sodbe in sklepa glede tožbenih navedb v zvezi z sodbo ESČP Daraibou proti Hrvaški z dne 27. 1. 2023, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, ugotovilo, da ta sodba za obravnavani primer ni relevantna, saj v njej ni bilo ugotovljeno, da bi Hrvaška kršila pravico do azila tistim prosilcem, ki so vrnjeni po Uredbi Dublin III.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSICT člen 26, 26/2.
zavrženje tožbe - sodni tolmač - preizkus znanja - ni upravni akt po ZUS1 - zavrnitev pritožbe
Odločba, izdana na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT), s katero je toženka pritožnici kot sodni tolmački odredila opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za nemški jezik, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Procesnemu aktu zgolj zaradi morebitnih nadaljnjih posledic, ki temu aktu lahko šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka tudi učinkovito pravno zavarovana v sodnem postopku (23. in 157. člen Ustave). Procesni akt je (in ostane) procesni akt, ne glede na to na katerem pravnem področju je izdan in v zvezi s kakšnimi okoliščinami.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - vsebinsko prazna pritožba
Zatrjevano slabo socialno stanje v izvorni državi prosilca, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo, ni razlog za priznanje mednarodne zaščite.Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ne bi mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja oziroma ekonomske situacije v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu (storilcu) preganjanja ali resne škode.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pritožba tožene stranke - napačen pravni pouk - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes tožene stranke za pritožbo - zavrženje pritožbe
V sodnem sporu zaradi priznanja mednarodne zaščite je pritožba države zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je ugodeno prosilčevi tožb in odpravljen sklep Ministrstva za notranje, dovoljena in ne krši načela enakovrednosti.
Vprašanje dovoljenosti pritožbe države zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je ugodeno prosilčevi tožbi, je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, Upravno sodišče pa je na takšno stališče zaradi spoštovanja enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in načel pravne države iz njenega 2. člena (zaupanje v pravo, pravno predvidljivo odločanje) vezano.
Pravni interes tožene stranke kot upravnega organa je v upravnem sporu predvsem v zakonitem izvrševanju njene pristojnosti (zakonitem odločanju), kar pa glede na okoliščine te zadeve v pritožbenem postopku ni več podano. Tožniki so namreč samovoljno zapustili izpostavo azilnega doma in njihovo prebivališče ni več znano. Zato pritožnica, tudi če bi v tem upravnem sporu uspela, nad njimi ne more več izvršiti svoje pristojnosti.
ZVPEP člen 18, 18/1. ZUS-1 člen 32, 32/3. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
volitve v Evropski parlament - izjave podpore - overjanje podpisov - stavka - tožba po 4. členu ZUS-1 - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - potek časa - zavrženje pritožbe
Pritožnica ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen. S predlogom je namreč zahtevala, da prva toženka vsem upravnim enotam izda obvezno navodilo, v katerem jim naloži, da od dneva vročitve začasne odredbe do vključno 10. 5. 2024 zagotovijo posebno okence za potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za sodelovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, da obrazce podpore listi kandidatov potrjujejo ves poslovni čas, in tudi, da v navodilu opredeli potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov kot nujno opravilo, ki se izvaja tudi v času stavke. Po prvem odstavku 18. člena Zakona o volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP) se lista kandidatov vloži pri Državni volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Ta rok je nepodaljšljiv. V obravnavani zadevi se je rok za zbiranje obrazcev podpore volivcev iztekel dne 10. 5. 2024 ob polnoči. Zato si pritožnica tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. To pa pomeni, da za odločitev o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne izkazuje več pravnega interesa.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 25, 25/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - status prosilca - ravnanje policije - sistemske pomanjkljivosti - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno - zdravstveno stanje - zavrnitev pritožbe
Pri presoji zakonitosti odločitve o predaji je treba upoštevati položaj, v katerem bi se lahko znašel zadevni prosilec ob predaji oziroma po predaji v odgovorno državo članico, in ne položaj, v katerem je bil, ko je prvič vstopil na ozemlje te države članice.
Sdišče prve stopnje je s sklicevanjem na razloge izpodbijanega sklepa pritrdilo tudi ugotovitvam toženke, da iz relevantnih poročil pristojnih evropskih organov (tudi iz poročil AIDA in EUAA) ne izhaja, da pritožniku v okoliščinah, ugotovljenih v obravnavani zadevi, ne bo omogočen dostop do postopka za obravnavanje njegove prošnje, kot jo zagotavlja 3. člen Uredbe Dublin III. Dokazno je ocenilo tudi informacije v zvezi s sistemskimi pomanjkljivostmi, ki so jih v postopku predložili pritožnikovi pooblaščenci, vključno s članki o lanskem protestnem shodu proti podobnim odločitvam toženke, na katere ponovno opozarja pritožnik v pritožbi. Zgolj posplošeno nestrinjanje s to oceno pa ne zadošča za utemeljitev pritožbe. Pritožnik namreč v tem pogledu pravno odločilnih dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer da z uradnimi osebami, ki so pristojne za vodenje postopkov mednarodne zaščite na Hrvaškem, še ni prišel v stik, da bo imel v primeru vrnitve Republiki Hrvaški drugačen status kot prej in da ga bodo obravnavali drugi organi in ne hrvaška policija, v pritožbi niti ne izpodbija.
Vsaka kršitev temeljne pravice s strani odgovorne države članice, kot je na primer opustitev postavitve tolmača, ne vpliva na obveznost predaje in da lahko prosilec s tem povezano sodno varstvo (enako kot to velja za ostale zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin) uveljavlja v Republiki Hrvaški.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 346, 346/1, 343, 343/4.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - gospodarska družba - opravljen pravniški državni izpit - zakoniti zastopnik - zavrženje pritožbe
V postopku s pritožbo lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma, če ima pravniški državni izpit opravljena stranka sama ali njen zakoniti zastopnik
ZVO-1 člen 20, 20/7. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 21, 23.
predlog za dopustitev revizije - ravnanje z odpadki - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - finančno jamstvo - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno presodilo določbe 115. in 20. člena ZVO-1, glede obstoja zakonske podlage za naložitev finančnih jamstev s podzakonskim predpisom za nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.
predlog za dopustitev revizije - sprejem v državljanstvo RS - središče življenjskih interesov - relevantno časovno obdobje - načelo zakonitosti - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je presoja sodišča v upravnem sporu omejena na preizkus pogoja 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije po dejanskem stanju na dan izdaje upravnega akta organa prve stopnje, na dan izdaje upravnega akta organa druge stopnje ali na dan odločitve Upravnega sodišča v postopku s tožbo?
predlog za dopustitev revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - procesni rok - materialni rok - iztek roka na dela prost dan - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali gre pri določbi prvega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za materialni prekluzivni rok ali za procesni rok?
2. Ali se za navedeni rok uporabi drugi odstavek 101. člena ZUP, po katerem se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika?
začasna odredba - lokalna samouprava - holding - občina kot ustanoviteljica - župan - občinski svet - sprememba odloka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev pritožbe
Zgolj dejstvo, da bo odločanje v imenu ustanoviteljice v Javnem holdingu (vsaj začasno) prevzel drug organ ustanoviteljice, ne predstavlja škode, ki je nepopravljiva in bi bilo zato sodno varstvo v tem upravnem sporu neučinkovito. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, so namreč posledice izvršitve Odloka, če bo kasneje v upravnem sporu ugotovljena njegova nezakonitost, popravljive, saj bodo ustanoviteljske pravice v Javnem holdingu po pravnomočni odločitvi sodišča spet prešle na pritožnika kot župana in to ne glede na to, ali je pred tem prišlo do menjav članov v organih Javnega holdinga ali ne.
V 32. členu ZUS-1 ni predvidena možnost, da stranka v postopku predlaga izdajo začasne odredbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela škoda drugim. Če tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe, mora izkazati težko popravljivo škodo, ki bi utegnila nastati njej oziroma v obravnavanem primeru občini, saj je pritožnik vložil tožbo kot župan na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS, ne pa tretji osebi.
Absolutna bistvena kršitvijo določb postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, med drugim, če sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat ponovilo, da mora biti za obstoj zatrjevane bistvene kršitve določb upravnega spora možnost preizkusa odločitve izključena. Navedeno za sklep sodišča prve stopnje ni mogoče ugotoviti. Iz obrazložitve je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje opravilo presojo pogojev za izdajo začasne odredbe, in prav tako, da je pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih opredelilo. Izpodbijani sklep je tako dovolj obrazložen in ga je mogoče preizkusiti oziroma je z njim zagotovljena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Zgolj nestrinjanje z razlogi, na katerih temelji izpodbijana odločitev, pa za obstoj zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka ne zadošča.
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja - stranska kazen izgon tujca iz države - vložitev nove prošnje zato, da se odloži odstranitev iz Slovenije - drugi razlogi - očitek protispisnosti - zavrnitev pritožbe
Če odišče navede druge razloge, ki so bili nesporno ugotovljeni v postopku in izhajajo iz listin v spisu ter ki potrjujejo sprejeto odločitev upravnega organa, ni mogoče govoriti o protispisnost
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva ali dokazi - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - zavrnitev pritožbe
Obravnavo ponovno vložene prošnje je mogoče doseči le, če prosilec v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva, ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki pa je tisto, o katerem je bilo odločeno z dokončnim posamičnim aktom, ki se izpodbija s tožbo in o katerem lahko sodišče odloči na podlagi vložene tožbe. Zahteva, da se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, tudi pomeni, da mora med njim in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3-d. ZMZ-1 člen 84, 84/1-3, 84/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja - namen odložitve prisilne odstranitve iz Slovenije - zavrnitev pritožbe
Zključek sodišča prve stopnje, da je prtožnikova izpovedba neverodostojna, v povezavi s tem, da je bil zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, kljub poznavanju postopka mednarodne zaščite (kar izhaja iz prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje) vložen več kot tri dni po odločbi o nastanitvi, s katero se odreja omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce, kaže na oviranje postopka, ki je razlog za izrek omejitve gibanja po tretji alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 20, 20/1, 20/3, 28, 49, 49-5, 52, 52-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - revščina
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo zaradi nizkih dohodkov soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo sodišče prve stopnje. To se je do njih opredelilo in (tudi s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča) pravilno presodilo, da zatrjevane slabe ekonomske in socialne razmere v izvorni državi prosilca niso razlog za priznanje statusa subsidiarne zaščite. Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ni mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode. Tega pa pritožnik v obravnavani zadevi ne zatrjuje.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - baza Eurodac - sistemske pomanjkljivosti - ravnanje policije - status tujca - status prosilca za azil - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - pomanjkljive navedbe - dejansko stanje - zavrnitev pritožbe
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. To pomeni, da se kot pomembne v obravnavani zadevi lahko izkažejo (le) tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča. Tudi Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju SEU) je v zadevi C-392/22 z dne 29. 2. 2024 odločilo, da razne prakse sprejema (praksa zavrnitve vstopa in vrnitve po hitrem postopku ter ukrepi pridržanja na mejnih prehodih), s katerimi bi se lahko kršile temeljne pravice zadevnih oseb, same po sebi ne morejo pomeniti resnega in utemeljenega razloga za domnevo, da prosilcu za mednarodno zaščito v primeru predaje v to drugo državo članico med obravnavanjem njegove prošnje za mednarodno zaščito in po njej, grozi dejanska nevarnost, da bo izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju v smislu 4. člena Listine, in da je pri presoji zakonitosti odločbe o predaji treba upoštevati položaj, v katerem bi se lahko znašel zadevni prosilec ob predaji oziroma po predaji v odgovorno državo članico.