ZPP člen 367a, 367a/1. ZZDej člen 44c, 44c/2. Uredba o podelitvi koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju čeljustne in zobne ortopedije v zobozdravstveni dejavnosti (2020) člen 7.
predlog za dopustitev revizije - podelitev enovite koncesije - zdravstvena dejavnost - formalno nepopolna vloga - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je ukrep najstrožje sankcije – zavrženje vloge, zgolj zaradi napačne označbe koncesije na kuverti, sorazmeren?
zavrženje pritožbe - oseba brez PDI - pravniški državni izpit (PDI)
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Generalni direktor SURS je javni uslužbenec in za urejanje njegovega položaja veljajo tudi določbe ZJU, vključno z določbo petega odstavka 83. člena ZJU. Akt o njegovi razrešitvi, izdan na tej podlagi, je akt politične diskrecije in kot tak ni predmet sodne presoje v upravnem sporu (3. člen ZUS-1).
V primeru politične diskrecije ne gre za upravno diskrecijo, torej odločanje po prostem preudarku, saj je politična diskrecija povsem nevezana in je usmerjena v oblikovanje javnega interesa na podlagi vrednostnih sodb nosilcev oblasti in ne v presojo najprimernejše odločitve glede na zakonsko že vnaprej določen javni interes, kot velja za upravno diskrecijo, ki jo izvajajo praviloma nižji organi.
ZMZ-1 člen 45, 45/1, 45/5. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2, 76.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pisna oblika - ustna oblika - relativna bistvena kršitev določb postopka - trditveno breme - očitno neutemeljena prošnja za azil
Zatrjevana kršitev prvega odstavka 45. člena ZMZ-1 (da bi pritožnik moral prošnjo podati ustno in ne pisno) je relativna bistvena kršitev določb postopka in s tem tožbeni razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 le pod pogojem, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost toženkine odločbe o zavrnitvi pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek namreč ni sam sebi namen, zato se njegova pravila nujno povezujejo z namenom, ki mu sledijo, ta pa je predvsem izdaja zakonitega in pravilnega upravnega akta. To pomeni, da mora tožnik, ki upravni akt v upravnem sporu izpodbija zaradi relativne bistvene kršitve določb upravnega postopka, v tožbi zatrjevati ne samo, da je bila postopkovna kršitev storjena, pač pa tudi jasno in razumljivo pojasniti, zakaj je ta vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost rezultata upravnega postopka.
Čim pritožnikovo pisanje (po njegovi volji) ni bilo tožba in zato ne pravno upoštevna vloga, si pritožnik s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče to vlogo zavrglo, ne more izboljšati pravnega položaja, to je doseči vsebinsko obravnavo pisanja v upravnem sporu. Sodišče bi ga lahko le obvestilo (brez sklepa), da se je z njim seznanilo.
Pritožnik torej pravnega interesa ne izkazuje, saj si z vloženo pritožbo v okoliščinah obravnavane zadeve ne more izboljšati pravnega položaja.
dopuščena revizija - davek od dohodka iz kapitala - izogibanje davčnim obveznostim - ugoditev in tožbi - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je mogoča uporaba četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 v primeru, ko davčni organ ugotovi sicer pravnoformalno pravilno izveden odkup lastnih poslovnih deležev (skladno s pravili ZGD-1), z nastalimi pravnimi in ekonomskimi posledicami, vendar pa je na podlagi dejstev in okoliščin mogoče ugotoviti objektivne okoliščine, ki kažejo, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili bodisi pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov?
ZZVZZ člen 61, 62b. ZKC člen 8, 9. 9-1, 14. ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o določitvi najvišje cene premije zdravstvenega zavarovanja (2023) člen 2, 3.
zavrženje tožbe - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - zavarovalna premija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - določljivost subjekta na katerega se ukrep nanaša - ne ureja posamičnih razmerij - zavrnitev pritožbe
Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Uredba) ni akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1), zato je ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
Uredba ureja nedoločeno število primerov in ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki tovrstno zavarovanje nudijo in za vse primere sklenjenih dopolnilnih zavarovanj (sedanjih in bodočih v okviru časovne veljavnosti izpodbijane Uredbe).
Poleg tega niti ne gre za urejanje posamičnega razmerja med pritožnico in državo, temveč za urejanje razmerij med zavarovalnicami in njihovimi zavarovanci, ki ga Vlada zagotavlja z ukrepom kontrole cen. Izpodbijana Uredba torej ne ureja posamičnega razmerja, marveč določa ukrep Vlade, sprejet na podlagi Zakona o kontroli cen.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-1, 37/2, 37/2-1.
predlog za dopustitev revizije - dohodki iz delovnega razmerja - poslovodna funkcija - edini družbenik - samostojni podjetnik
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da se vsi dohodki samozaposlene osebe samostojnega podjetnika, pridobljeni z delom za družbo z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in direktor je ravno samozaposlena oseba, obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja, in sicer v tistem delu, ki se nanašajo na vodenje družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi določbe 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2, v delu, ki se nanašajo na dejavnost družbe z omejeno odgovornostjo pa na podlagi prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 v zvezi s četrtim odstavkom 74. člena ZDavP-2?“
ZUP člen 113, 113/2, 242, 242/1. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2.
predlog za dopustitev revizije - tožena stranka - delna odprava odločbe tožene stranke - stroški upravnega postopka - uspeh s pritožbo - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se glede priznanja stroškov postopka šteje, da je stranka uspela v postopku v skladu z drugim odstavkom 113. člena ZUP v primeru, ko organ sicer izda nadomestni sklep, vendar pa se višina terjanega dolga v slednjem ne razlikuje od višine dolga, kot izhaja iz nadomeščenega sklepa?
predlog za dopustitev revizije - zadeve, v katerih je rok za odločanje zakonsko določen - prekoračitev roka za odločitev - plačilo zamudnih obresti - davčna obveznost
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je stranka upravičena do obresti, če je davčni organ zamudil z izdajo in vročitvijo odločbe na podlagi katere bi moral stranki vrniti preplačan davek, zaradi česar se je vračilo zgodilo kasneje, kot če bi organ postopal v zakonsko predpisanih rokih?
Pritožba zoper sklep je dovoljena le, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe (kot je obravnavani) ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb.
predlog za dopustitev revizije - fikcija vročitve - davčni postopek - vročitev upravne odločbe v tujino - tek pritožbenega roka - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali prvi odstavek 85. člena ZDavP-2, ki določa, da je vročitev praviloma opravljena 15. dan od dneva odpreme, v situaciji, ko gre za vročanje v tujino, davčnemu zavezancu zagotavlja pravice do sodelovanja v davčnem postopku, do izjave in do pravnega sredstva?
ZUS-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 13/2-2, 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dopuščena revizija - odločanje po sodniku posamezniku - denarna vrednost - nepravilna sestava sodišča - očitna kršitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - drugi dohodek - povečanje vrednosti premoženja - aktivno ravnanje - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - prenos premoženja - dohodnina
Pristojnost sodnika posameznika je vedno izključena, če vrednost predmeta v zadevah, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR, četudi pri tem ne gre za pomembno pravno vprašanje. V takih zadevah je izključena možnost uporabe izjeme po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1. V razmerju med prvo in tretjo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 ne gre za alternativno določena pogoja za odločanje po sodniku posamezniku.
Takšna razlaga obstoječe zakonske ureditve je skladna tudi z načelom zožujoče razlage izjem. Odločanje po sodniku posamezniku v upravnem sporu je bila po tedaj veljavni ureditvi namreč izjema od senatnega sojenja, ki jo je treba razlagati restriktivno v korist senatnega sojenja.
Načelo zakonitosti in ustavna skladna razlaga preprečuje, da bi se določba 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 uporabljala kot nadomestna določba, ki bi služila kot podlaga za obdavčitev vsega, česar zakonodajalec ni opredelil kot obdavčljiv dohodek v okviru urejanja obdavčitve posameznih vrst dohodkov. Gre za določbo, ki obdavčuje svojo vrsto dohodkov, t.i. sui generis dohodke, ki jih po njihovih značilnostih ni mogoče opredeliti kot nobeno drugo vrsto dohodka. Značilnost teh dohodkov pa je, da povečujejo premoženje (ekonomsko moč) fizične osebe (prejemnika), če jih je ta dejansko dosegla s svojo aktivnostjo in s ciljem povečanja svojega premoženja.
V okvir obdavčitve z dohodnino kot drugega dohodka po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 zato ne spada tudi obdavčitev prejemka, za katerega ni ugotovljeno, da bi bil dosežen z aktivnostjo davčnega zavezanca in s ciljem povečanja premoženja.
ZZVZZ člen 61, 62b. ZKC člen 8, 9, 9-1, 14. ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1, 35/1- 4. Uredba o določitvi najvišje cene premije zdravstvenega zavrovanja (2023) člen 2, 3.
zavrženje tožbe - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - zavarovalna premija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Uredba) ni akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1), zato je ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
Uredba ureja nedoločeno število primerov in ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki tovrstno zavarovanje nudijo in za vse primere sklenjenih dopolnilnih zavarovanj (sedanjih in bodočih v okviru časovne veljavnosti izpodbijane Uredbe). Poleg tega niti ne gre za urejanje posamičnega razmerja med pritožnico in državo, temveč za urejanje razmerij med zavarovalnicami in njihovimi zavarovanci, ki ga Vlada zagotavlja z ukrepom kontrole cen. Izpodbijana Uredba torej ne ureja posamičnega razmerja, marveč določa ukrep Vlade, sprejet na podlagi Zakona o kontroli cen (v nadaljevanju ZKC).
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1. ZUS-1 člen 51, 51/1. URS člen 22.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - neudeležba stranke na naroku za glavno obravnavo - policijsko pridržanje - aktivnost stranke v postopku - pravilno vabljenje - zavrnitev pritožbe
Stranka mora aktivno ravnati, da uporabi svoje pravice in ni dolžnost sodišča, da ugotavlja, zakaj se stranka ni udeležila naroka.
Tudi če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi tamkajšnjih slabih gospodarskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Pritožnik presoji, da je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, vsebinsko ne oporeka. Spregleda tudi, da toženka njegove prošnje ni zavrnila zaradi presplošnih ali nedokazanih trditev, temveč zato, ker dejansko stanje, kot ga zatrjuje pritožnik, četudi bi se izkazalo za resnično, priznanja mednarodne zaščite ne more utemeljiti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/5. ZUS-1 člen 71, 71/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - sklicevanje na razloge upravnega akta - zavrnitev pritožbe
Sodišče lahko zakonsko pooblastilo iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 in s tem sklicevanje na razloge upravnega akta uporabi za zavrnitev tožbenih ugovorov, ki so samo ponovljene navedbe iz upravnega postopka, s katerimi se je ukvarjal že upravni organ in jih obrazloženo kot neutemeljene zavrnil. Pritožnik pa bi uporabi navedenega zakonskega pooblastila lahko nasprotoval le z obrazloženo trditvijo, da tožbene navedbe niso ponovljene navedbe, do katerih se je v svoji odločbi opredelila že toženka.
Pristojni organ se mora pri presoji obstoja dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi članici, opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določene skupine oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine. Ti podatki lahko izhajajo zlasti iz mednarodnih sodnih odločb, kot so sodbe ESČP, iz sodnih odločb odreditvene države članice ter iz odločb, poročil in drugih dokumentov organov Sveta Evrope ali Združenih narodov. Po presoji Vrhovnega sodišča zato zgolj zatrjevano dejstvo nizozemske prakse ob vsem zgoraj navedenem, samo po sebi še ne izkazuje obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev na Hrvaškem, ki bi lahko povzročile nečloveško ali poniževalno ravnanje.
Ali je Upravno sodišče RS napačno uporabilo načelo objektivne ekvivalence pri presoji pravilnosti odmerjene takse in v nasprotju s kriteriji Vrhovnega sodišča RS (v sklepu opr. št. X Ips 53/2021 z dne 9. 3. 2022) odločilo, da je taksa, odmerjena na podlagi Odloka, pravilna in ustavno skladna?
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-i, 3, 3/2. Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 14, 14/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - odvzem prstnih odtisov - prepoved ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja - trditveno in dokazno breme stranke - mladoletni prosilec, ki med postopkom postane polnoleten
Po presoji Vrhovnega sodišča dejstvo, da je bila pritožnica ob podaji prošnje mladoletna, na pravilnost odločitve v konkretnem primeru ne vpliva. Pritožnica namreč po eni strani ugovarja svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, po drugi strani pa niti v pritožbi, ki jo je vložila po kvalificirani pooblaščenki, ne pojasni, katera dejstva, ob že zatrjevanih, bi toženka in sodišče prve stopnje še morala upoštevati oziroma se do njih opredeliti (ali pa pritožnico o njih povprašati na osebnem razgovoru).
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi M. S. S. proti Belgiji, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, poudarilo, da je že večkrat zavzelo stališče, da mora nečloveško ravnanje dosegati minimalno stopnjo resnosti, ki je relativna in odvisna od okoliščin konkretnega primera. V zadevi M. S. S. proti Belgiji je kot take spoznalo okoliščine, v katerih je prosilec več mesecev živel v negotovem in brezizhodnem položaju, na cesti, brez hrane, brez dostopa do sanitarij, ponoči v stalnem strahu, da ga bodo napadli in oropali. Opisane pritožničine izkušnje njenega dvodnevnega bivanja v hrvaškem azilnem domu se tudi po presoji Vrhovnega sodišča, ne glede na pritožničino starost, temu standardu niti ne približajo.
V predlogu za dopustitev revizije mora biti sporno vprašanje oblikovano na način, ki pomeni jasno in konkretno predstavitev pravnega problema, ki naj bi ga sodišče napačno rešilo. To pomeni, da mora izhajati iz nosilnih stališč v sodbi (zato dolžnost postavitve konkretnega vprašanja), glede teh pa tudi na kratko utemeljiti, zakaj so napačna. Na drugi strani morajo v predlogu razvidne okoliščine, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa za izid postopka v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote, torej za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča se utemeljitev pomembnosti zahteva za vsako vprašanje posebej in ne zadošča le povzemanje določbe navedenega člena ZPP.