Ker predlagateljica dolžne takse v roku ni plačala in ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), se šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta standard 37. ZDDPO-2 člen 12.
predlog za dopustitev revizije - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davčno priznani odhodki - oblikovanje rezervacij - bodoči stroški - verjetnost nastanka terjatve - mednarodni računovodski standardi - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče zmotno razlagalo materialno pravo (12. člen ZDDPO-2 v povezavi s pravili MRS 37) s tem, ko je štelo, da dejstvo, da tožbe delavcev, zaposlenih pri izvajalcih pristaniških storitev za pripoznanje delovnega razmerja pri tožeči stranki in iz tega naslova izhajajočih osebnih prejemkov (plač) še niso bile podane ob oblikovanju dolgoročnih rezervacij, ni bistvenega pomena za opredelitev obstoja (verjetne) sedanje (pravne) obveze tožeče stranke po MRS 37?
dopuščena revizija - poštne storitve - carinjenje blaga - carinska kontrola - stroški - spor - pristojnost organa za odločanje - pristojnosti agencije - zavrnitev revizije
Storitve „carinskega posredovanja“ oziroma „postopka preverjanja“ pošiljk niso del javnega pooblastila, temveč so le specifično poimenovane poštne storitve, pri katerih pa poimenovanje ne more vplivati na njihovo pravno naravo in podlago za zaračunavanje s tem povezanih stroškov. To, da zanje v določenih primerih tudi v ZPSto-2 ni mogoče najti pravne podlage, lahko pomeni zgolj, da je njihovo zaračunavanje v celoti nezakonito, ne pa, da je izključena pristojnost toženke za odločanje v sporih z uporabniki poštnih storitev, ki so jih bili po odločitvi izvajalca dolžni plačati. Nasprotno, saj je namen navedene pristojnosti toženke prav v tem, da odloča o pravilnosti in zakonitosti izvajanja storitev s strani izvajalca poštnih storitev nasproti uporabniku. V to presojo pa nedvomno sodi tudi izvrševanje cenikov in drugih aktov izvajalca poštnih storitev,
URS člen 22, 23, 125. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDoh-2 člen 15, 18, 80, 90, 90/4, 90/4-1.
dopuščena revizija - dvig gotovine - gospodarska družba - obdavčitev - drug dohodek - lastniški delež - dividenda - prikrito izplačilo dobička - dohodek iz kapitala - opredelitev do relevantnih navedb - ustavnost zakonske ureditve - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Družbino nadomestilo družbeniku, ki ne temelji na formalnem pravnem poslu (in na nasprotni – ekvivalentni – obveznosti družbenika), zgolj zaradi tega manka ni per se izvzeto iz kategorije prikritih izplačil dobička. Po drugi strani pa dano nadomestilo družbeniku tudi ne predpostavlja samodejno, da gre za prikrito izplačilo dobička, ki se obdavči kot dohodek iz kapitala. Če na primer družbenik za družbo opravlja še kakšna dela (recimo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, poslovodne ali druge pogodbe) je tak dohodek po svoji vsebini lahko tudi kaj drugega (npr. dohodek iz delovnega razmerja). Zato je treba vselej ugotoviti pravo ekonomsko vsebino (podlago) nadomestila in če je tega na strani prejemnika nadomestila, ki je fizična oseba, mogoče umestiti pod dohodek iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2, tedaj obdavčitev po 6. točki 18. člena ZDoh-2 v zvezi z tretjim odstavkom 105. člena ZDoh-2 (torej kot drug dohodek) ni dopustna.
Pri presoji, ali je določeno nadomestilo mogoče opredeliti kot prikrito izplačilo dobička, velja dodati, da predmet prikritih izplačil dobička ni zgolj izplačilo dobička družbe kot presežka prihodkov nad odhodki, temveč zagotovitev kakršnekoli koristi družbeniku, ki ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička in ki ima svojo podlago v družbenem razmerju, kar pomeni, da jo je oseba prejela zgolj zaradi njenega statusa družbenika v družbi oziroma z drugimi besedami, da je izplačilo posledica udeležbe njihovega prejemnika v kapitalu izplačevalca. Ta predpostavka pa bo (načeloma) podana, če družba ob uporabi standarda vestnega in poštenega poslovodje ter ob enakih pogojih izplačila ne bi izvršila tretji osebi, ki ni njen družbenik. Odločilen je torej odgovor na vprašanje, ali bi vesten in pošten poslovodja enako premoženjsko korist kot jo je sicer zagotovil družbeniku, zagotovil tudi tretji osebi.
Revident utemeljeno opozarja, da se Upravno sodišče ni opredelilo do tožbenih ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč, kljub revidentovi obsežni argumentaciji, zakaj meni, da je bila višina splošne dohodninske olajšave protiustavna, in predlogu za vložitev zahteve za oceno ustavnosti (111. člena) ZDoh-2, popolnoma izostala vsebinska presoja teh tožbenih navedb. Izpodbijana sodba je zato obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka v upravnem sporu.
Argumentiranemu uveljavljanju upoštevnih ustavnopravnih ugovorov mora slediti tudi odgovor oziroma opredelitev do njih, to pa že na tisti stopnji sodnega odločanja, na kateri so prvič podani.
ZGD-1 člen 515, 255. ZDoh-2 člen 35, 37. ZDDV-1 člen 63, 63/1.
predlog za dopustitev revizije - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - poslovodenje - pravna oseba - načelo nevtralnosti DDV - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se sme glede na načela učinkovitosti, supremacije in neposrednega učinka prava EU Upravno sodišče za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV sklicevati na vsebino slovenskega ZGD-1 (515. in 255. člen) in slovenskega ZDoh-2 (35. in 37. člen), po katerih funkcijo poslovodje lahko opravlja le fizična oseba in da so zato dohodki iz tega naslova lahko le dohodki iz odvisnega delovnega razmerja fizične osebe (ne pa pravne osebe)?
ZPP člen 373, 373/2, 367, 367/1, 367a, 367b, 367b/4. ZUS-1 člen 22, 22/1, 84, 84/1.
nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zavrženje revizije - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz 367.a člena in četrtega odstavka 367. b člena ZPP saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. V predlogu je zapisan le pavšalni očitek Upravnemu sodišču, da je svojimi stališči glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in vročanja pisanj kršilo vrsto določb ZUS-1, Zakona o davčnem postopku in Zakona o splošnem upravnem postopku.
Dopustitev revizije s sklepom je procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zato je zavrglo tudi to zahtevo.
Ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, je dopustno uveljavljati v upravnem sporu, tudi če le- ti niso bili predhodno uveljavljeni v upravnem postopku.
nepopoln predlog za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - začasna odredba do odločitve o reviziji - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizije - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi zakonskih zahtev iz 367a člena in četrtega odstavka 367, b člena ZPP ne izpolnjuje, saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. Ker tožnica le izpostavlja drugo določbo Vrhovnega sodišča, ne pojasni pa,v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna, je izostal tudi natančen in konkreten opis sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala izpodbijana odločitev.
Dopustitev revizije s sklepom je procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi.
Oprava izpodbijanega sklepa bi zgolj ponovno omogočila vodenje davčne izvršbe zoper pritožnico. To bi vodilo v poslabšanje njenega pravnega položaja, saj bi jo ponovno vzpostavilo kot davčno dolžnico za terjatve, zaradi neplačila katerih je bil začet postopek davčne izvršbe, ki bi se zato nadaljeval. Pravilno je zato stališče izpodbijanega sklepa o pomanjkanju pritožničinega pravnega interesa za izpodbijanje sklepa toženke. Pravni interes za upravni spor je namreč podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom.
Glavna obravnava se izvede za namen vsebinske obravnave sporne zadeve. To v obravnavani zadevi ni podano, saj je bila tožba zavržena zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke. Poleg tega vprašanje obstoja pritožničinega pravnega interesa niti zaradi svoje narave in težavnosti ni terjalo izvedbe naroka, na katerem bi se o tem opravila ustna obravnava. Šlo je namreč izključno za presojo enostavnega pravnega vprašanja, kar kot dopustna izjema od navedenega načina sodnega obravnavanja izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.
URS člen 22, 23, 130, 131. ZSS člen 18, 18/5, 18/6, 18/7, 18/9, 21a, 28,. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 28, 28/1, 31, 31/1, 35, 35/1,. ZUP člen 81, 81/2, 82, 82/6.
Sodni svet - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - izbira med prijavljenimi kandidati - prosta presoja Sodnega sveta - obvestilo o neizbiri - predlog za imenovanje - obseg obrazložitve - mnenje predsednika sodišča - postopek izbire - načelo transparentnosti - objektivna merila - zapisnik o posvetovanju in glasovanju
Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva je za neizbrane kandidate ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije. Obrazložitev odločitve o izbiri mora biti vsebinsko toliko „polna“, da bo neizbrani kandidat lahko preveril potek postopka in izpolnjevanje pogojev, kriterijev oziroma kvalifikacije izbranega kandidata. Obrazložitev izbire že po naravi stvari ni namenjena primerjavi med posameznimi kandidati, ampak utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran, zato podatki o ostalih kandidatih vanjo ne sodijo.
V primeru, ko je neizbranim kandidatom hkrati z vročitvijo obvestila o neizbiri iz devetega odstavka 18. člena ZSS vročena obrazložena odločba o izbiri oziroma predlog o imenovanju iz 21. člena ZSS (kakršen je obravnavani primer) bi bilo nelogično, da bi Sodni svet, ki je odločil o izbiri enega od kandidatov in razloge za svojo odločitev obrazložil v skladu z zakonskimi kriteriji iz 28. člena ZSS, neizbranim kandidatom (o katerih neizbiri ni odločal), posebej konkretiziral razloge za njihovo neizbiro. Razlogi za izbiro enega kandidata namreč predstavljajo protipol razlogom za neizbiro vseh ostalih kandidatov. Ko Sodni svet izbere enega izmed kandidatov, ki izpolnjuje pogoje za razpisano sodniško mesto in ga predlaga v izvolitev in imenovanje (prvi odstavek 19. člena ZSS), razlogi za izbiro enega kandidata, ki so vsebovani v odločitvi o izbiri, hkrati pomenijo tudi razloge za neizbiro neizbranih kandidatov. Ravno razlogi za izbiro so po naravi takega postopka vedno antipod razlogom za neizbiro.
Mnenje oddelka v postopku za izvolitev oziroma imenovanje sodnika ni zakonska kategorija, se je pa uveljavilo v praksi. Po vsebini mnenje oddelka pomeni posvetovanje predsednika sodišča o kandidatu s sodniki oddelka, ki so dobro seznanjeni s strokovnim delom kandidatov, ki izhajajo iz sodniških vrst nižjih sodišč. V obravnavanem primeru je bil tožnik z mnenjem oddelka seznanjen in se je o njem izjavil ter podal številne predloge pristojnim institucijam.. Njegova pravica do izjave in obrambe v zvezi z mnenjem oddelka ni bila kršena.
Iz zakonskega besedila zadnjega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS ne izhaja, da bi morale biti v zapisnik (o posvetovanju) v posameznih fazah postopka vključene navedbe o razlogih oziroma prevladujočem razlogu za končno odločitev posameznih članov sodnega sveta, kot to navaja tožnik. Ob smiselni uporabi določb drugega odstavka 81. člena ZUP zabeležka rezultata o glasovanju in število glasov, upoštevaje naravo odločitve o izbiri (glasovanje za ali proti) in način glasovanja Sodnega sveta zadoščata zahtevi, da se v zapisnik vpiše kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno. Poleg tega je v Poslovniku Sodnega sveta določena možnost, da se na zahtevo posameznega člana Sodnega sveta v zapisnik poimensko navede, kako je glasoval in da se v zapisnik na zahtevo posameznega člana izrecno zapiše mnenje, ki ga je podal (četrti odstavek 27. člena). S tem se zagotavlja, da se v primeru različnih mnenj ali nesoglasij lahko zagotovi transparentnost postopka glede posvetovanja in tudi glasovanja v postopku izbire.
ZOPDA člen 5, 5/1, 5/1-4, 10, 10/1, 10/3, 10/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 77.
zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - sporazum - odločba vlade - delo z azbestom - ugoditev pritožbi - poseg v pravice ali pravne koristi - pravni interes
Akt, ki ga je pritožnica izpodbijala s svojo tožbo, že po naslovu in strukturi ni zgolj „pisni predlog za sklenitev sporazuma“, temveč odločba, torej akt, ki je že po naravi namenjen odločanju o pravicah ali obveznostih strank. Predvsem pa iz izreka izpodbijanega akta izhaja, da je upravičenec upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni, nato pa (med drugim) še, da pritožnica „izplača“ dedičem upravičenca odškodnino v določenem znesku). To pomeni, da je bilo s tem aktom odločeno o pravici upravičenca do izplačila odškodnine, o njeni višini in o obveznosti pritožnice, da mora izplačati določen delež te odškodnine. Temeljno stališče, na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijani sklep, da namreč izpodbijana odločba ni dokončen upravni akt, ki bi posegal v pritožničin pravni interes, je torej napačno.
Napačno je stališče, da pritožnica nima pravnega interesa samo zato, ker pravna ureditev ne predvideva izdaje akta s tako vsebino. Če je bil namreč tak akt kljub zakonski ureditvi izdan, to lahko pomeni le, da je nezakonit (oziroma morda celo ničen), ne pa da pritožnica zoper ta akt ne potrebuje sodnega varstva. Povedano drugače: akt oziroma njegove učinke je mogoče presojati le po njegovi dejanski vsebini, ne pa po tem, kakšni bi bili njegovi učinki, če bi toženka pri njegovi izdaji ravnala v skladu z zakonom. Drugačno stališče bi lahko v skrajnem primeru pripeljalo do absurdne situacije, ko bi sodišče tožniku odreklo pravno varstvo prav zaradi nezakonitosti posega v njegov pravni položaj.
Ali gre pri zagovoru oziroma zastopanju v predhodnem postopku po tar. št. 9 OT v primeru kontinuiranega – zaporednega zaslišanja strank in prič na isti dan v postopku za eno dejanje (za katero se v primeru trajanja nad eno uro v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT prizna dodatno urnina) ali za več posameznih dejanj, pri čemer se za zastopanje na zaslišanju vsake posamezne stranke/priče na isti dan prizna nagrada?
Ali je plačilo sodne takse za preslikavo listin strošek dodeljene brezplačne pravne pomoči ali gre za strošek, plačilo katerega se presoja po določilih Zakona o sodnih taksah?
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 27, 27/1, 27/4. ZMZ-1 člen 70, 70/4. ZUS-1 člen 73, 73/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - pritožba zoper sodbo - pravica do pritožbe - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - pravo EU - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - ravnanje policije - ugoditev tožbi - ugoditev pritožbi - napačen pravni pouk
Ker je dvostopenjsko sodno varstvo po četrtem odstavku ZMZ-1 ugodnejše tako od enostopenjskega pravnega varstva, predvidenega v pravu EU, kot tudi od splošne slovenske ureditve iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, je sklicevanje sodišča prve stopnje na Listino EU in na sodno prakso SEU sistemsko zgrešeno, kajti njun namen zanesljivo ni, da se zniža raven varstva človekovih pravic v državah članicah EU na tisto, kar je zahtevano v pravnem redu EU kot absolutni minimum pravnega varstva, ki velja za vse države članice.
Tudi procesne garancije glede dostopa tujcev do azilnega postopka sestavni del skupnega azilnega sistema. Vendar, ker bo tožnica v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavana kot prosilka za mednarodno zaščito, bi bile tudi po presoji Vrhovnega sodišča za ugotavljanje obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi lahko pomembne sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje že vloženih prošenj za mednarodno zaščito in prosilcev, kot je tožnica, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru policijskega postopka).
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-8, 76.
zavrženje tožbe - res iudicata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrnitev pritožbe
V primeru odločitve o odlogu izvršbe po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku gre za odločitev, ki se nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne gre za odločitev o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi pritožnika in ta tako glede navedenega nima pravnega interesa, ki bi, ob izpolnjenih drugih procesnih predpostavkah, narekoval meritorno odločitev.
Vsebina tožbenega predloga ni področje materialnega procesnega vodstva iz prvega odstavka 285. člena Zakona o pravdnem postopku. Navedeno vodstvo se nanaša na pridobitev pojasnil v zvezi z dejanskim stanjem in pravnim razmerjem, ki sta sporna med strankama, ne pa na oblikovanje zahtevkov oziroma predloga v upravnem sporu, kako naj sodišče odloči v zvezi z izpodbijanim upravnim aktom.
Prepoved t. i. sodbe presenečenja stranke ne varuje pred spregledanimi pravnimi podlagami, ki bi jih z zadostno skrbnostjo lahko predvidela, in tudi ne pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, ampak pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic
Ker je javni poziv, izdan na podlagi javnega pooblastila, splošni javnopravni akt, ki je skupaj z zakonom tudi podlaga za izdajo upravnih aktov, so njegove norme javnopravne narave in s tem tudi predmet presoje s strani pristojnega sodišča v upravnem sporu. Tak javni poziv ni enostranska izjava poslovne volje, katerega vsebino bi bil (primarno, edini) pristojen razlagati tisti, ki jo je oblikoval. Iz njegove pravne narave tudi ne izhaja, da bi ga bil pristojen končno in avtoritativno razlagati upravni organ oziroma nosilec javnega pooblastila kot izdajatelj, temveč je – tako kot za druge splošne pravne norme – za avtoritativno razlago pristojno sodišče. To izhaja tako iz ustavne vloge sodstva kot tudi iz potrebe po učinkovitem sodnem varstvu v upravnem sporu, kjer ena (tožena) stranka ne more imeti procesno močnejšega položaja od nasprotne stranke, seveda pa tudi ne od sodišča (23. in 157. člen Ustave).
Za presojo v obravnavani zadevi ni upoštevna pogodba o izplačilu nepovratne finančne pomoči, sklenjena med strankama, saj ne gre za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja, temveč za upravni spor o zakonitosti upravne odločbe revidenta, sprejeti na podlagi zakonskega pooblastila iz 146. h člena ZVO-1.
V obravnavani zadevi je pomembno, da temelj odločitve o odvzemu pravice do dodeljenih sredstev ne more biti zgolj določba Javnega poziva. Glede na javno pooblastilo iz prvega odstavka 146. d člena ZVO-1 „Sklad z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine sredstev, upravičence in rok za vlaganje vlog.“ revident torej ni imel nobene zakonske podlage za določanje razlogov za odvzem pravice do dodeljenih sredstev. Kot bistven del javnega pooblastila bi to moralo biti v zakonu izrecno določeno, kar pa v danem primeru ni podano. Nasprotno, saj je primere odvzema pravice do pridobljenih sredstev določil ZVO-1 v 146. h členu in jih torej ni prepustil urejanju z drugimi predpisi ali splošnimi akti. Zato navedene določbe 4. g točke Javnega poziva ni mogoče uporabiti, kolikor je v nasprotju z zakonom (exceptio illegalis).
Za odločitev je torej pomembna (zgolj) pravilna razlaga 6. točke prvega odstavka 146. h člena ZVO-1.To je treba tudi po presoji Vrhovnega sodišča razlagati tako, da se odvzem pravice do pridobljenih sredstev omejuje na določene kršitve splošnih pogojev poslovanja revidenta, torej na tiste, ki povzročijo, da namen dodeljenih sredstev oziroma namen določila javnega poziva ali javnega razpisa ni bil dosežen. Navedeno pomeni, da je pri odločanju o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev ob uporabi 6. točke prvega odstavka 146.h člena ZVO-1 treba pogoje za njihov odvzem razlagati v skladu z namenom javnega poziva.
nedovoljen predlog - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Pritožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjeval, da je zamudil kakšen rok za opravo procesnega dejanja, zamuda roka pa je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je zato nedovoljen.
Stranka z naknadno danim pooblastilom osebi z opravljenim pravniškim državnim izpitom ne more sanirati očitnega pomanjkanja svoje postulacijske sposobnosti v času, ko je sama vložila pritožbo.
rudarska pravica - ureditvena začasna odredba - ponovna zahteva - podaljšanje koncesije - neizkazana težko popravljiva škoda - neuresničeno pričakovanje - res iudicata - zavrnitev pritožbe
Prenehanje koncesijske pogodbe ni bilo nepričakovano, njeno podaljšanje pa tudi ne samoumevno. Zahteva za podaljšanje koncesije namreč še ne zagotavlja, da bo zahtevku ugodeno, kar pomeni, da je pritožnik škodo utemeljil s pričakovanjem, ki se ni uresničilo. Neuspelo pričakovanje pa že samo po sebi ni zadostna podlaga, s katero bi bilo mogoče utemeljiti škodo, ki naj jo prepreči začasna odredba.
Glede zatrjevane težko popravljive škode, ki pa naj bi jo utrpel pritožnik, njegovi družinski člani in zaposleni pri pritožniku in družbi B. d. o. o. pa Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da novi predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu ni temeljil na novih okoliščinah. Ne gre torej za objektivno nove, spremenjene okoliščine, zato ima sodišče prve stopnje prav, da obravnavani predlog v tem delu predstavlja že razsojeno stvar.
Tožnikov pravni interes za pritožbo je vezan na obdobje do izpolnitve zakonskih pogojev za vložitev tožbe v upravnem sporu, torej bodisi do izdaje in vročitve dokončne upravne odločbe, bodisi do izteka zakonskega roka za izdajo take odločbe in izpolnitve pogojev za tožbo zaradi molka organa. V obeh navedenih situacijah namreč pritožnik lahko vloži tožbo v upravnem sporu, poleg nje pa že po zakonu (32. člen ZUS-1) tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Njegov pravni položaj se torej v takem primeru spremeni, saj mu že po zakonu gre prav to, kar želi doseči s pritožbo, namreč pravico vložiti zahtevo za izdajo začasne odredbe; to pa pomeni, da morebiten uspeh z obravnavano pritožbo na ta pritožnikov položaj ne more več vplivati, zato njegov pravni interes za tako pritožbo ugasne.