Sodišče ne more izdati začasne odredbe, da se obsojenec začasno (do pravnomočne odločitve o izpodbijanem aktu) pogojno odpusti s prestajanja kazni zapora, kot je to predlagal pritožnik. Takšna začasna odredba bi namreč presegala okvir možne odločitve sodišča o glavni stvari oziroma pravnega varstva, ki bi ga pritožnik lahko dosegel s končno meritorno odločitvijo.
prepozna tožba - začetek teka roka za tožbo - zavrženje tožbe - akt izdan v obliki predpisa
Rok za vložitev tožbe je trideset dni (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Začetek teka roka za tožbo pa je odvisen od vrste oziroma narave pravnega akta, ki se izpodbija s tožbo.
Pri presoji pravočasnosti vložene tožbe je bistveno, kdaj je bil akt strankam vročen oziroma objavljen, kdaj je potekel rok za vložitev tožbe in kdaj je bila tožba dejansko vložena.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Predlog navedenim zahtevam ne ustreza. Osrednji del teh zahtev je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje. Ko namreč Vrhovno sodišče revizijo dopusti, jo dopusti glede vprašanja, ki ga ponudi sam predlagatelj. Predlagateljica takšnega vprašanja oziroma osredotočeno predstavljenega pomembnega pravnega problema ni ponudila, saj v predlogu le ponavlja navedbe, ki jih je podala že v postopku do pravnomočne odločitve v zadevi. Vrhovno sodišče tako nima procesne možnosti, da sploh pretresa, ali gre za pomembno pravno vprašanje ali ne, saj teh navedb predlagateljica ni podala in ni ponudila okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja.
nepovratna finančna sredstva - javni poziv - pravna podlaga odločanja - nova naložba - čas nakupa - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada
Javni poziv EKO Sklada, ki ni (niti podzakonski) predpis in je namenjen le informiranju strank o vsebini predpisov, ne more biti neposredna pravna podlaga za odločanje in naknadno upravno sodno presojo zakonitosti zavrnitve revidentove prijave za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Za to presojo je relevantna določba prvega odstavka 146. h člena ZVO-1.
V obravnavani zadevi je bila prijava zavrnjena, ker je revident vlogo za dodelitev nepovratne finančne spodbude za nakup vozila na električni pogon oddal isti dan kot je kupil vozilo, zato je za presojo relevantna predvsem 6. točka prvega odstavka 146. h člena ZVO-1 in na tej podlagi tudi besedilo drugega dela 4. a točke Javnega poziva, ki dodelitev spodbude pogojuje s tem, da ob oddaji vloge „vozilo ni bilo kupljeno“. To besedilo pa je treba razlagati tako, da pred oddajo vloge za dodelitev nepovratne finančne pomoči prosilec ne sme začeti naložbe in tako skleniti niti nobenega zavezujočega dogovora o izvedbi naložbe (na primer podpisati prodajne pogodbe, pogodbe o finančnem leasingu, plačati predujem za vozilo in podobno). Seveda pa ob oddaji vloge nakup vozila tudi ne sme biti dokončan in torej ne sme biti preneseno lastništvo na kupca in opravljena registracija vozila na prosilčevo ime.
dopuščena revizija - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - obseg razlastitve - javna cesta - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje
Dejanski obseg razlastitve po 19. členu ZJC-B je torej opredeljen izključno z dejanskim potekom oziroma obsegom javne ceste v naravi. Pri tem je treba upoštevati, da sta tako ugotovitev mej zemljišča, ki v naravi pomeni javno cesto, kot tudi morebitna parcelacija tega zemljišča lahko predmet posebnega postopka oziroma samostojna pravna celota, zato v postopku razlastitve pomenita predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 147. člena ZUP. Če pa je bila o predhodnem vprašanju že izdana pravnomočna upravna odločba, je organ nanjo vezan (tretji odstavek 147. člena ZUP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00061795
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 285. ZMZ-1 člen 84, 84/1-2, 84/2, 84a, 84a-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - materialno procesno vodstvo - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - začasna odredba ZUS-1
ZMZ-1 glede začasnih odredb nima posebnih določb, določa le, da ima prosilec zoper sklep o omejitvi gibanja v treh dneh po njegovi vročitvi pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče, pri čemer mora sodišče po predhodnem ustnem zaslišanju prosilca o tožbi odločiti v treh delovnih dneh (sedmi odstavek 84. člena ZMZ-1). Zato veljajo glede izdaje začasne odredbe splošna pravila ZUS‑1, po katerih mora tožnik v svoji zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obliko ter obseg škode, pojasniti, zakaj je ta škoda zanj težko popravljiva, za vse navedeno pa predložiti tudi dokaze, kar velja tudi za druge stranke postopka glede dejstev, ki jih zatrjujejo v svojo korist. Ob tem mora biti vsem strankam v postopku odločanja o začasni odredbi zagotovljeno ustrezno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP).
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Inšpekcijski postopek je namenjen varovanju javnega interesa, zato je s tako odločitvijo presojen obstoj javnega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje inšpekcijskega postopka in ni odločeno o zahtevi ali interesu stranke ali stranskega udeleženca za nadaljevanje tega postopka. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti oziroma opredeliti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - vročilnica - vročitev s fikcijo - ugoditev pritožbi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dokazovanje negativnega dejstva
Vročanje je v upravnem postopku dolžnost upravnega organa, ki je odločbo izdal. Ta organ je tudi odgovoren za zakonito in pravilno izvedbo postopka vročanja (VI. Poglavje ZUP, 83. člen in nasl.). O tem, da je bila odločba ali drug dokument (osebno) vročena, mora pridobiti in v postopku s pravnimi sredstvi predložiti vročilnico (97. člen ZUP) ali druge dokaze.
V primeru nastopa fikcije vročitve pri presoji, ali je bila vročitev zakonito opravljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, je sodišče dolžno upoštevati in po načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) vrednotiti vsa dejstva in dokaze, ki so jih predložile stranke upravnega spora glede na okoliščine posameznega primera. Pri tem pa je tudi pomembno, da je upravni organ (toženka) tisti, na katerem je dokazno breme o tem, da je bil postopek vročanja izpeljan zakonito in ne na stranki upravnega postopka (tožniku). Tako še posebej velja, da tožnik ni dolžan dokazati negativnih dejstev v zvezi s tem, npr. da sporočilo o prispelem pismu ni bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku. To bi glede na njegov pravni položaj, ko je v postopku vročanja zgolj naslovnik oziroma prejemnik pisanja in ne uradna ali pooblaščena oseba kot izvrševalec vročanja, zanj predstavljalo nesorazmerno breme pri uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva. Glede na navedeno zadošča, da s svojimi navedbami in predloženimi dokazi vzbudi v postopku resen dvom v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito.
EZ-1 člen 250, 250/2, 250/4, 251, 251/1, 251/2, 254, 254/1. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZUP člen 133.
exceptio illegalis - strokovna pravila - obseg sodne presoje - predlog za dopustitev revizije - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča - sprememba zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je Upravno sodišče kršilo četrti odstavek 64. člena ZUS-1 s tem ko je dopustilo, da je tožena stranka v ponovljenem postopku odločanja o izdaji soglasja k regulativnemu okviru in tarifnim postavkam omrežnine s sklicevanjem na zadržan sodni nadzor glede pravil stroke odstopila od pravila vezanosti na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in svojo odločbo oprla na 16. člen Akta o metodologiji/18, čeprav je Upravno sodišče v predhodnem postopku ugotovilo, da je nezakonit in prepovedalo njegovo uporabo v ponovljenem postopku?
Ali sprememba podatkov v obrazcu, na katerem je vložen zahtevek za odločanje o soglasju k regulativnemu okvirju, pomeni nedovoljeno spremembo zahtevka po 133. členu ZUP in prvem odstavka 254. člena EZ-1, četudi takšna sprememba zahtevka pomeni upoštevanje stališč sodbe Upravnega sodišča RS, s katero je bila prvotna odločba tožene stranke odpravljena?
Ali so določbe Akta o metodologiji/18 po svoji vsebini strokovna pravila glede finančne regulacije in če ja, ali glede njih velja zadržana sodna presoja, zato se sodišču v takih primerih ni treba opredeliti do tožnikovih navedb o njihovi nezakonitosti?
ZUS-1 člen 25, 25/4, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - izpodbojna tožba - pravni interes za tožbo - pravnomočno končan kazenski postopek - ustavitev kazenskega postopka - zavrženje tožbe
Zmotno je pritožnikovo naziranje, da je njegov pravni interes za obravnavo izpodbojne tožbe podan, ker je bil ob vložitvi tožbe kazenski postopek I K 1758/2018 še v teku. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, mora biti pravni interes za odločanje o tožbi podan ves čas trajanja upravnega spora, ne le ob vložitvi tožbe (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi pa je bil po vložitvi tožbe kazenski postopek I K 1758/2018 pravnomočno ustavljen. S tem je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek in kot taka pritožniku ni več preprečevala, da bi bil v novih zadevah imenovan za upravitelja v postopkih po ZFPPIPP. Ravno slednje pa je tista posledica, ki bi jo pritožnik dosegel v primeru eventualnega uspeha z izpodbojno tožbo. Vrhovno sodišče zato pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pritožnik ni izkazal, da ima za predmetno tožbo (še vedno) pravni interes.
ZUP člen 237, 237/1-7. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dopuščena revizija - mednarodna zaščita - nova dejstva - presoja ex nunc - odločanje v sporu polne jurisdikcije - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev reviziji
Zgolj to, da je Upravno sodišče ugotovilo kasneje nastala dejstva, na katerih izpodbijana odločba revidentke ni temeljila, in opredelilo, da so pomembna za odločitev, pa ne pomeni, da izpodbijane odločbe ni bilo mogoče preizkusiti z dejanskega vidika, kar bi vodilo do njene odprave na navedeni pravni podlagi. Vse to pa kaže na notranje neskladje med nosilnimi razlogi same sodbe.
Ob ugotovitvi Upravnega sodišča, da so dejstva o spremenjenih varnostnih razmerah v Afganistanu splošno znana in jih torej ni treba dokazovati, ni razlogov, da Upravno sodišče o prošnji tožnika za priznanje mednarodne zaščite ne bi odločalo v sporu polne jurisdikcije (prvi odstavek 65. člena ZUS-1). S presojo, da gre za splošno znana dejstva, se je namreč do teh informacij Upravno sodišče že opredelilo, zato bi na podlagi teh in ostalih upoštevnih v sodnem postopku ugotovljenih dejstev s ciljem zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva in hitrega odločanja v zadevah mednarodne zaščite moralo samo narediti sklep o dejanskem stanju in uporabiti relevantno materialno pravo.
Izpodbijana odločitev Upravnega sodišča, da o prošnji prosilca na podlagi novih okoliščin ne bo odločalo samo, je v nasprotju s pravom Evropske unije.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - stranski udeleženec - rok za obnovo postopka - poseg v ustavno pravico - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče meni, da je zaradi nesorazmernih omejitev možnosti obnove postopka druga poved drugega odstavka 47. člena GZ, ki določa, da po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka iz razloga, ker osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec ni bila dana možnost udeležbe v postopku, protiustavna, ker nedopustno posega v ustavni pravici do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena in v pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, zato je Vrhovno sodišče skladno s 156. členom Ustave prekinilo svoj postopek odločanja in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe GZ.
volitve v državni svet - samostojni poklic - samostojni podjetnik posameznik
Pojem „samostojnega poklica“, ki ga določa 96. člen Ustave Republike Slovenije pri opredelitvi sestave Državnega sveta se povezuje s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Pri volitvah v Državni svet se zato štejejo kot predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani Inženirske zbornice Slovenije, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne (poklicne) dejavnosti, niso pa to tudi tisti, ki so kot delojemalci zaposleni pri pravnih in fizičnih osebah.
volitve državnega sveta - društvo - statut društva - upravni odbor - zavrnitev kandidature
Iz Statuta izhaja, da akte društva sprejema občni zbor, kar pomeni, da določitev kandidature za Državni svet RS s strani upravnega odbora na podlagi Pravilnika, ki ga ni sprejel občni zbor, ni v skladu s Statutom. Zavrnitev kandidature tako predlaganega kandidata (z izpodbijano odločbo DVK) je zato pravilna.
URS člen 125, 133. ZSS člen 2, 2/1, 2/2, 3, 4, 40, 41, 41/1, 42, 71c, 71c/3, 74, 74/1-6.
mirovanje sodniške funkcije - neodvisnost sodnikov - pridobitna dejavnost - nezdružljivost sodniške funkcije - prenehanje sodniške funkcije - zavrnitev tožbe
Sodnik, čeprav mu obveznosti in pravice, ki izhajajo iz sodniške službe, mirujejo, ne sme opravljati nobene dejavnosti prek pravno organizacijske oblike samostojni podjetnik (s.p.).
Ker je vloga pritožnice kljub dopolnitvam ostala nepopolna in nejasna ter zato neprimerna za obravnavanje, saj ni jasno, kateri upravni akt izpodbija, niti vlogi ni priložila nobenega upravnega akta, ki bi skladno z njenimi navedbami predstavljal izpodbijani upravni akt, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vloge pravilna.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00061182
ZPP člen 332d, 367, 367a. ZMZ-1 člen 31, 31/2, 31/2-3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 17.
dopuščena revizija - podaljšanje subsidiarne zaščite - izključitveni razlog - tajni podatki - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je dopustno, da se sodba sklicuje na izključitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 31. člena ZMZ-1 (za zavrnitev podaljšanja subsidiarne zaščite), pa obstoja tega izključitvenega razloga sploh ne ugotovi in ne navede?
2. Ali je dopustno, da se izda sodba s "tajnimi" deli tudi v primerih, ko taka izjema z zakonom ni določena? Ali je to kršitev pravic iz 22., 24. in 25. člena Ustave?
ZTuj-2 člen 87, 87/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 33, 33/1-3, 36, 36/1-4.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izpodbojna tožba - tožba zaradi molka - izpodbijani akt - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tudi če se kot izpodbijani akt upošteva elektronsko sporočilo toženke ta ne predstavlja upravnega akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (toženka z njim ni o ničemer odločala, temveč je pritožnici le posredovala odločbo ZRSZ v vednost).
Da izpodbijano elektronsko sporočilo nima narave upravnega akta smiselno priznava tudi pritožnica, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno tožbo obravnavati kot tožbo zaradi molka organa. Hkrati pa je ta očitek sodišču prve stopnje neutemeljen. Pritožnica namreč takšne tožbe ni vložila, sodišče pa brez ustreznega tožbenega predloga, ki ga je zakonodajalec predvidel za tožbo zaradi molka organa (tj. na izdajo oziroma vročitev upravnega akta), o njem ne more odločati, saj bi v tem primeru odločilo o nečem, kar je drugačno od tistega, kar je pritožnica sama zahtevala v tožbi (tj. da se izpodbijani akt toženke odpravi). Ne gre torej za to, da bi bilo pritožnici onemogočeno, da pridobi (obrazložen) upravni akt o njeni prošnji za izdajo enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca, samo pot, ki si jo je izbrala do tega cilja, je bila napačna (pritožnica bi morala namesto vložitve izpodbojne tožbe postopati skladno s tretjim v povezavi z drugim odstavkom 28. člena2 ter tretjo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
zavrženje tožbe - procesni sklep - izločitev uradne osebe - glavna obravnava v upravnem sporu
Akti, ki pomenijo procesno odločitev, so lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Na podlagi določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o zavrženju zahteve za izločitev uradne osebe ni tak sklep.
Pritožnik bi lahko spremenil tožbo do konca postopka na prvi stopnji, saj ovir za to ne zatrjuje. Šele v pritožbi navedena modifikacija tožbe je tako prepozna.